4.
Razvoj modela zaznane vrednosti storitev v zdravstvu in njegovo empirično testiranjeTeodor Pevec, 2017, doktorska disertacija
Opis: V doktorski disertaciji podamo celoten in sistematičen pregled teorije o zaznani vrednosti ter oblikovali koncept zaznane vrednosti zdravstvenih storitev, nato pa model empirično preverimo.
Model zaznane vrednosti v današnji storitveni dejavnosti ni novost, saj je raziskovan v številnih storitvenih dejavnostih, npr. v turizmu in bančništvu. V zdravstveni dejavnosti, ki sodi med storitvene dejavnosti s posebnimi značilnostmi, takega modela v celovitem pogledu, kot ga predstavljamo mi, nismo zasledili.
V doktorski disertaciji podrobno opišemo vse gradnike konceptualnega modela zaznane vrednosti, in sicer tako predhodnike kot posledice. Pri vseh gradnikih vključimo tudi posebnosti, ki veljajo v zdravstveni dejavnosti.
Po teoretičnem raziskovanju do zdaj znanih povezav med posameznimi gradniki oblikujemo konceptualni model povezav predhodnikov in posledic zaznane vrednosti storitev. Na podlagi tega oblikujemo naslednje hipoteze:
H1: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost.
H2: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov.
H3: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost.
H4: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost.
H5: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov.
H6: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večja bo zvestoba bolnikov.
H7: Višja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost.
H8: Nižja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost.
H9: Med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju prihaja do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev.
Empirično prevetritev smo naredili na vzorcu 800 bolnikov (400 v javnem zavodu in 400 pri koncesionarju).
Analiza zanesljivosti in veljavnosti potrjuje kakovost uporabljenega vprašalnika. Zanesljivosti posameznih merjenih konstruktov v modelu, merjenih s Cronbachovim koeficientom zanesljivosti α, so naslednje: zaznana kakovost 0,80, ugled 0,96, zaznana vrednost 0,83, zaznana cena 0,88, zadovoljstvo 0,89 in zvestoba 0,89.
Za pomembno boljše prilaganje podatkov modelu v konceptualni model vključimo povezavo med zadovoljstvom bolnikov in zvestobo. Ta povezava je tudi vsebinsko podprta v literaturi. Po dodani povezavi se indeksi globalne ustreznosti bistveno izboljšajo oz. presegajo minimalno želene vrednosti, in sicer: hi-kvadrat = 349,6 (sig. = 0,00), df = 143, RMSEA = 0,05, NFI = 0,96, CFI = 0,97.
Na podlagi predstavljenih statističnih značilnosti povezav iz končnega strukturnega modela lahko potrdimo vse postavljene hipoteze. Po testiranju H9 lahko zaključimo, da prihaja med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev.
Prispevkov naše doktorske disertacije je veliko. Iz fragmentiranega znanja smo naredili celovit pregled znanj s področja zaznane vrednosti na področju zdravstva. Razvoj končnega merilnega instrumenta je metodološki prispevek v zakladnico znanja. Verjetno ni treba posebej poudariti, da tako izvedene raziskave v slovenskem prostoru na področju zdravstva ni bilo, tako obsežnega modela, ki bi bil empirično preverjen, pa tudi nismo našli v svetovni zakladnici znanja.
Ključne besede: zaznana vrednost, zaznana kakovost, zaznana cena, ugled, zadovoljstvo, zvestoba, zdravstvo, storitve
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 248
Celotno besedilo (3,27 MB)
