SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga sinbiotikov v zmanjšanju okužb po operacijah zloma v predelu kolčnega sklepa
Teodor Pevec, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Število bolnikov z zlomom v predelu kolčnega sklepa narašča skupaj s staranjem prebivalstva. Okužbe, ki nastopajo po samem posegu, tako sistemske kot lokalne, pomembno vplivajo na uspeh operacije. Uporaba probiotikov dokazano zmanjšuje okužbe, zato nas zanima, ali lahko uporaba le-teh zmanjšuj eokužbe tudi v skupini bolnikov po operacijah zlomov v predelu kolčnega sklepa. Metode: Opravili smo dvojno slepo randomizirano študijo pri51 bolnikih. Ob sprejemu so dobili ali preparat SYNBIOTIK 2000 FORTE ali placebo. Opazovali smo nastanek okužb, merili vrednost C reaktivnega proteinain opazovali, kako so bolniki prenašali uživanje preparata. Rezultati: Okužbe so se pojavile prištirih bolnikih v vsaki skupini. Pri sedmih bolnikih je šlo za uroinfekt in pri enem za okužbo rane Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva SYNBIOTICA 2000 FORTE na zmanjševanje okužb pooperacijah zlomov v predelu kolčnega sklepa. Število bolnikov bi moralo bitivečje, skupina bi morala biti manj heterogena glede na stopnjo ogroženosti bolnikov pred operacijo in na čas med poškodbo in operacijo.
Ključne besede: hip fracture, infection, symbiotic, Synbiotic
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 193; Prenosov: 2
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
RAZVOJ MODELA ZAZNANE VREDNOSTI STORITEV V ZDRAVSTVU IN NJEGOVO EMPIRIČNO TESTIRANJE
Teodor Pevec, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji podamo celoten in sistematičen pregled teorije o zaznani vrednosti ter oblikovali koncept zaznane vrednosti zdravstvenih storitev, nato pa model empirično preverimo. Model zaznane vrednosti v današnji storitveni dejavnosti ni novost, saj je raziskovan v številnih storitvenih dejavnostih, npr. v turizmu in bančništvu. V zdravstveni dejavnosti, ki sodi med storitvene dejavnosti s posebnimi značilnostmi, takega modela v celovitem pogledu, kot ga predstavljamo mi, nismo zasledili. V doktorski disertaciji podrobno opišemo vse gradnike konceptualnega modela zaznane vrednosti, in sicer tako predhodnike kot posledice. Pri vseh gradnikih vključimo tudi posebnosti, ki veljajo v zdravstveni dejavnosti. Po teoretičnem raziskovanju do zdaj znanih povezav med posameznimi gradniki oblikujemo konceptualni model povezav predhodnikov in posledic zaznane vrednosti storitev. Na podlagi tega oblikujemo naslednje hipoteze: H1: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost. H2: Višja kot je zaznana kakovost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov. H3: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost. H4: Večji kot je ugled ponudnika zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost. H5: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večje je zadovoljstvo bolnikov. H6: Višja kot je zaznana vrednost zdravstvene storitve, večja bo zvestoba bolnikov. H7: Višja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana kakovost. H8: Nižja kot je zaznana cena zdravstvene storitve, višja je njena zaznana vrednost. H9: Med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju prihaja do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev. Empirično prevetritev smo naredili na vzorcu 800 bolnikov (400 v javnem zavodu in 400 pri koncesionarju). Analiza zanesljivosti in veljavnosti potrjuje kakovost uporabljenega vprašalnika. Zanesljivosti posameznih merjenih konstruktov v modelu, merjenih s Cronbachovim koeficientom zanesljivosti α, so naslednje: zaznana kakovost 0,80, ugled 0,96, zaznana vrednost 0,83, zaznana cena 0,88, zadovoljstvo 0,89 in zvestoba 0,89. Za pomembno boljše prilaganje podatkov modelu v konceptualni model vključimo povezavo med zadovoljstvom bolnikov in zvestobo. Ta povezava je tudi vsebinsko podprta v literaturi. Po dodani povezavi se indeksi globalne ustreznosti bistveno izboljšajo oz. presegajo minimalno želene vrednosti, in sicer: hi-kvadrat = 349,6 (sig. = 0,00), df = 143, RMSEA = 0,05, NFI = 0,96, CFI = 0,97. Na podlagi predstavljenih statističnih značilnosti povezav iz končnega strukturnega modela lahko potrdimo vse postavljene hipoteze. Po testiranju H9 lahko zaključimo, da prihaja med uporabniki zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju do statistično značilnih razlik v zaznavanju vrednosti zdravstvenih storitev. Prispevkov naše doktorske disertacije je veliko. Iz fragmentiranega znanja smo naredili celovit pregled znanj s področja zaznane vrednosti na področju zdravstva. Razvoj končnega merilnega instrumenta je metodološki prispevek v zakladnico znanja. Verjetno ni treba posebej poudariti, da tako izvedene raziskave v slovenskem prostoru na področju zdravstva ni bilo, tako obsežnega modela, ki bi bil empirično preverjen, pa tudi nismo našli v svetovni zakladnici znanja.
Ključne besede: zaznana vrednost, zaznana kakovost, zaznana cena, ugled, zadovoljstvo, zvestoba, zdravstvo, storitve
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 106; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici