| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 96
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološki procesi in napovedovanje neodzivnosti na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri Crohnovi bolezni z integracijo genomskih podatkov
Gregor Jezernik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Razvoj bioloških zdravil je pomembno prispeval k možnostim zdravljenja raka in imunsko pogojenih bolezni. Med najpogosteje uporabljenimi biološkimi zdravili so zaviralci dejavnika tumorske nekroze (TNF). Crohnova bolezen je pogosta imunsko pogojena bolezen prebavil, ki se zdravi z zaviralci TNF. Kljub tarčnemu delovanju zaviralcev TNF del bolnikov s Crohnovo boleznijo žal ne doseže dobrega odziva na zaviralce TNF že ob uvedbi terapije ali pa sprva dober odziv na zaviralce TNF s časom izzveni. Neodzivnost na zaviralce TNF predstavlja pomeni izgubo nadzora nad pogosto hudim bolezenskim stanjem bolnika s Crohnovo boleznijo, ki je po nepotrebnem izpostavljen potencialno hudim neželenim stranskim učinkom bioloških zdravil, in tudi precejšnje finančno breme za zdravstveno blagajno. Ti razlogi utemeljujejo potrebo po napovedovanju odziva na biološka zdravila, po možnosti še pred uvedbo zdravljenja. V doktorski disertaciji smo celostno raziskali biološke označevalce odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin v vzorcih periferne venske krvi skupine slovenskih bolnikov s Crohnovo boleznijo, ki se je zdravila z adalimumabom. Rezultate teh analiz smo uporabili za oblikovanje novih napovednih modelov s pristopi strojnega učenja, t.i. metode podpornih vektorjev. Za namene iskanja vzročnih bioloških procesov, ki pogojujejo neodzivnost na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, smo sistematsko preučili gensko ontologijo že objavljenih bioloških označevalcev odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze v kronični vnetni črevesni bolezni. Za primerjalno analizo genske ontologije smo zbrali tudi biološke označevalce odziva v revmatoidnem artritisu. Ker je neodzivnost pogostejša med pediatričnimi bolniki, smo analizo genske ontologije razširili še na vzročne gene pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni in sindrome s klinično sliko, skladno s kronično vnetno črevesno boleznijo. Dodatno smo tudi poskusili ponoviti že objavljen napovedni model odziva na infliksimab, ki temelji na izražanju petih genov v črevesni sluznici. Rezultati genske ontologije že objavljenih označevalcev kažejo na povezavo med krvnimi lipoproteini in odzivom na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri kronični vnetni črevesni bolezni, kot tudi pri revmatoidnem artritisu. Na osnovi rezultatov genske ontologije pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni lahko sklepamo, da so zelo zgodnje pediatrične oblike z nastopom bolezni pred šestim letom starosti ločena genetska entiteta in je neodzivnost pogojena z drugimi procesi, npr. s primarno imunsko pomanjkljivostjo. Analiza bioloških podatkov na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin ni pokazala biološkega označevalca, ki bi dosegel statistično značilnost, kar odraža tudi analiza napovedne moči s pristopi strojnega učenja. Profili maščobnih kislin nimajo napovedne moči za določevanje odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, genomski in transkripromski podatki pa imajo le nizko napovedno moč. Napovedni model na osnovi že objavljenega modela izražanja genov v črevesni sluznici smo uspešno ponovili in prenesli na drugo učinkovino (adalimumab). Na osnovi izražanja štirih genov v vneti in nevneti črevesni sluznici je možno napovedati odziv na zaviralce dejavnika tumorske nekroze s natančnostjo do 100 %. Nato smo še analizirali diagnostično napovedno moč bioloških podatkov s vključitvijo bioloških podatkov zdravih prostovoljcev, ki so že bili na voljo. Napovedni model na osnovi dednega zapisa in profilov maščobnih kislin je z natančnostjo do 100 % ločil med zdravimi prostovoljci in bolniki s Crohnovo boleznijo.
Ključne besede: Crohnova bolezen, genomika, transkriptomika, adalimumab, izid zdravljenja, genska ontologija
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

2.
Izboljšava transakcije v programu SAP
David Skok, 2020, diplomsko delo

Opis: S to nalogo želimo prikazati, kako smo dosegli pohitritev programskih rešitev SAP, ki so bile zaradi vse večjega obsega dela nujno potrebne in niso zadoščale trenutnim programskim rešitvam. Naloge smo se lotili tako, da smo transakcijo v programu SAP izboljšali, saj so je uporabniki vajeni in ne bo potrebe po dodatnih izobraževanjih. Posledično lahko rešitve dosežemo v hitrejšem času kot sicer. S pohitritvijo programskih rešitev smo prišli do pričakovanih rezultatov, delo uporabnikov je sedaj hitrejše, natančnejše ter brez napak. Sedaj se lahko zanesejo na proces avtomatizacije in so skoraj neodvisni od človeškega faktorja. S pohitritvijo programskih rešitev smo ugodili tudi poslovodstvu, ker smo zmanjšali stroške, ki so nastali zaradi napak, ki so se prej dogajale.
Ključne besede: program SAP, izboljšava transakcije, pohitritev, produktivnost
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 456; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
4.
Primerjava mer velikosti gnezda, izgub med laktacijo in spolne strukture v gnezdu med haremskim in načrtnim pripustom pri krškopoljskem prašiču
Urban Gajšt, 2020, diplomsko delo

Opis: V prašičereji se rejci pretežno poslužujejo dveh načinov oplojevanja svinj. Najpogosteje se odločajo za osemenjevanje, drugi način pa je naravni pripust, kakršen je haremski pripust, ali načrtno parjenje. Medtem ko so primerjalne študije mere reprodukcije med osemenjevanjem in naravnim pripustom relativno dobro zastopane, pa primerjalnih podatkov med različnimi načini naravnega pripusta pravzaprav ni. Cilj te študije je bil primerjati mere reprodukcije/gnezda med haremskim in načrtnim pripustom. V raziskavo je bilo vključenih 21 plemenskih svinj, pri katerih je bilo opravljenih 145 pripustov. Izmed 145 obravnavanih pripustov je bilo 78 načrtnih in 67 pripustov haremskega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da način pripusta ne vpliva na število rojenih pujskov, izgube med laktacijo in spolno razmerje pujskov (p ≥ 0.05). Statistično značilne razlike (p ≤ 0.05) so se pojavile samo v parametru mrtvorojeni pujski v povezavi z načinom pripusta in zaporedno prasitvijo, pri čemer je več mrtvorojenih pujskov v prvih prasitvah (1.-3. zaporedna prasitev) pri haremskem pripustu, medtem ko pri načrtnem pripustu mrtvorojeni pujski naraščajo v kasnejših prasitvah (7.-11. zaporedna prasitev). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ob primerni izvedbi med obravnavanima tipoma naravnega pripusta ni razlik v uspehu reprodukcije. Kljub temu pa je pri izbiri načina naravnega pripusta potrebno upoštevati zaporedno prasitev svinj.
Ključne besede: haremski pripust, načrtno parjenje, mere reprodukcije, krškopoljski prašič
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (598,50 KB)

5.
Vpliv uvedbe novega predmeta na obnašanje damjakov (dama dama) v obori
Urša Jakopin, 2020, diplomsko delo

Opis: Damjak je kot vsa rejna jelenjad tipičen predstavnik vrste v zgodnji fazi udomačevanja in za razliko od popolnoma udomačenih vrst njihovo obnašanje v rejskih pogojih še ni zadostno raziskano, med drugim tudi odziv na pojav sprememb v njihovem življenjskem okolju. Test z uvedbo novega predmeta omogoča, da v relativno kratkem času pridobimo veliko informacij o obnašanju živali v novi situaciji. Cilj te naloge je bil podrobneje raziskati obnašanje damjakov v obori ob uvedbi novega predmeta v njihovo običajno okolje. V raziskavo je bila vključena ustaljena čreda damjakov v obori. S pomočjo lovske kamere smo spremljali njihovo obnašanje ob prisotnosti novega predmeta. Na najbolj frekventno obiskan del obore (krmišče/pašnik) smo izmenično nameščali različne nove predmete, z vmesnimi kontrolami brez novega predmeta. Rezultati kažejo, da sta bila frekvenca pojavljanja in čas zadrževanja na opazovanem območju ob umestitvi novega predmeta statistično značilno nižja (p < 0,05). Prav tako so se z uvedbo novega predmeta spremenili vzorci nekaterih oblik obnašanja (počitek in paša). Na (zmanjšano) aktivnost živali na proučevanem območju je najbolj vplivala prisotnost predmeta v obliki živali (igrača – konj), ko se živali, razen v zgodnjih jutranjih in večernih urah (takrat so se tudi sicer največ zadrževale na opazovanem območju), na tem delu obore sploh niso pojavile. Prisotnost novega predmeta v obori utegne torej predstavljati motnjo in verjetno tudi stresor za živali, čemur je pri reji damjakov potrebno nameniti posebno pozornost.
Ključne besede: damjak, etologija, neofobija, domestikacija
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (749,16 KB)

6.
INTERNACIONALIZACIJA PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA d.o.o. NA TRG NEMČIJE
Nina Skok, 2020, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi smo na osnovi teorije o internacionalizaciji, na podlagi opravljene PEST analize, Analize izbranega mednarodnega poslovnega okolja in SWOT analize ter na podlagi študije konkretnega primera podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. opredelili zahtevane procese in pomensko definirali internacionalizacijo proučevanega podjetja na izbran trg. V nalogi je zajeta raziskana teorija na temo internacionalizacije s strani različnih avtorjev, njena definicija, opredeljene so oblike internacionalizacije, procesi, dejavniki, ovire in pomembnost človeških virov za uspešnost internacionalizacije. Podrobneje smo opredelili tudi samo panogo, v kateri se podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. nahaja, s pomočjo teorije raziskali njeno zgodovino, stanje v današnjem času in opredelili trende, ki jih trenutno raziskovana panoga narekuje. Podrobneje smo analizirali stanje panoge na slovenskem trgu, določili konkurente proučevanega podjetja in podrobneje analizirali stanje izbranega tujega trga. Pri študiji primera smo se poglobili v samo delovanje podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o., njegovo zgodovino, vizijo, cilje, poslanstvo, procese v podjetju, razvoj in vpliv marketinga socialnih medijev na nadaljni razvoj proučevanega podjetja. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni načrti v zvezi z vstopom na izbran trg Nemčije, s pomočjo analiz pa smo podrobneje opredelili lastnosti trga, ovire, s katerimi se lahko srečamo ob vstopu na nemški trg, podrobneje smo analizirali ciljno skupino in nemškega kupca, opredelili njegove potrošniške navade, raziskali razlike in podobnosti med nemškim in slovenskim potrošnikom, določili naše prednosti in naše slabosti. V sklopu študije primera smo pripravili tudi praktičen prikaz internacionalizacije na izbran tuj trg, kjer smo ponudili konkretne rešitve, kako internacionalizacijo izvesti čim bolj uspešno. V praktičnem prikazu smo se osredotočili predvsem na marketinški vidik, kako uspešno pritegniti nemškega kupca in kako bi izgledal končni rezultat, ko bi podjetje vstop na izbrani tuji trg že uspešno opravilo. Cilj magistrske naloge je tako podrobneje ugotoviti, ali je za proučevano podjetje proces internacionalizacije na izbrani trg smiselna odločitev, ki bo podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. omogočila rast in nadaljni razvoj, hkrati pa določiti ovire, s katerimi se bo podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. pri internacionalizaciji na tuji trg srečala ter najti konkretne rešitve, kako se s temi ovirami čim bolje spopasti.
Ključne besede: Analiza trga, internacionalizacija, študija primera, strategija, kozmetična industrija.
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (890,72 KB)

7.
Vloga endoskopskega ultrazvoka in protivnetnih citokinov pri pojasnitvi etiologije in potekaakutnega pankreatittisa
Davorin Ćeranić, 2019, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča in namen raziskave Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje tkiva trebušne slinavke. Prizadene tako bližnje kot oddaljene organe, lahko poteka kot blago vnetje ali kot hudo, z zapleti, ko je potrebno intenzivno zdravljenje. Namen raziskave je bil opredeliti etiologijo obolenja s slikovnimi metodami, vključno z endosonografijo, napovedati potek bolezni z vnetnimi pokazatelji, določitvijo interlevkinov (IL) IL-6, IL-8, IL-10 ter uporabo napovednih točkovnih sistemov. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili bolnike, ki smo jih zdravili zaradi akutnega vnetja trebušne slinavke v obdobju od maja 2012 do januarja 2015 in so izpolnjevali vključitvene kriterije: značilno klinično sliko, trikratni porast aktivnosti serumske amilaze/lipaze in/ali potrditev s slikovnimi preiskavami. Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 36/11/09). Bolnikom smo v prvih 24-tih urah po sprejemu in nato čez 48 ur odvzeli dodatne krvne vzorce za določitev interlevkinov ter razširjene laboratorijske preiskave. Zdravljenje je potekalo v skladu s smernicami in priporočili slovenskega gastroenterološkega združenja ter mednarodnih zdravniških združenj (ESGE, AGA). Opravljena je bila statistična analiza in inteligentna analiza podatkov s tvorjenjem napovednega modela. Rezultati V končno analizo smo uvrstili 117 bolnikov, prevladovali so moški, v 59 % (69/117), žensk pa je bilo 41 % (48/117). Povprečna starost bolnikov je bila 62,5 let, v razponu 22-91 let, SD 15,4 let. Žolčni kamni so bili najpogostejši vzrok za akutni pankreatitis, v 56 %; alkohol v 33 % in v 14 % ostali vzroki. Po Ransonovem točkovanju in BISAP lestvici je večina bolnikov (81 %) sodila v skupino z blagim potekom vnetja, pri ostalih (19 %) pa je bil potek težji. Le trije bolniki, 2,5 % (3/117) so umrli zaradi večorganske odpovedi. Razvoj psevdociste smo potrdili pri 11 % bolnikov. Pred ERCP smo vsem bolnikom endosonografsko potrdili holedoholitiazo. V analizi smo ugotavljali največjo napovedno vrednost IL-6 ob sprejemu AUC 0.782, pri mejni vrednosti IL-6=70.05 je občutljivost 0.80 in specifičnost 0.701, ob kontroli je AUC 0.835, pri mejni vrednosti IL-6=35.1 je občutljivost 0.867 in specifičnost 0.75. Ob primerjavi količnika IL-6/IL-10 ob sprejemu, in količnika IL-6/IL-10 ob kontroli, ima višjo napovedno vrednost količnik ob kontroli, AUC=0.789. Pri mejni vrednosti količnika 7.2, je občutljivost 0.667 in specifičnost 0.663. Zaključek Kljub sodobnim postopkom zdravljenja, imajo bolniki s hudo potekajočim AP, še vedno pomembno število zapletov. Žolčni kamni in alkohol sta najpogostejši vzroka AP v skupini naših bolnikov. V naši raziskavi smo potrdili vrednost določanja IL-6, IL-8 in IL-10 ob sprejemu in kontroli za napoved poteka bolezni, endosonografija pa je učinkovita slikovna metoda za pojasnitev etiologije. Z napovednimi modeli lažje napovemo potek AP, še posebej ob podpori s sodobnimi laboratorijskimi metodami in endoskopsko-radiološkimi slikovnimi preiskavami.
Ključne besede: akutni pankreatitis, vnetni pokazatelji, prognoza z napovednim modelom, provnetni in protivnetni interlevkini, endosonografija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 430; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

8.
Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije
Urška Pačnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.
Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 526; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (599,60 KB)

9.
Integracija pujskov v novo sesno okolje pri navzkrižnem izenačevanju gnezd - vpliv starosti in telesne mase
Lara Pajžlar, 2019, diplomsko delo

Opis: Navzkrižno premeščanje pujskov med gnezdi je ustaljena rejska praksa, pri kateri premestimo pujske od biološke k nadomestni materi. Integracija pujskov v novo sesno okolje je ključnega pomena, vendar pa nanjo vpliva veliko dejavnikov, zaradi česar ta ukrep predstavlja velik izziv za rejce. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je vpliv relativnih razlik (asimetrije) v starosti in telesni masi pujskov ter velikosti gnezd, vključenih v navzkrižno premeščanje. V raziskavo je bilo vključenih 20 gnezd različne velikosti (Me = 10,5); od skupno 209 pujskov jih je bilo 80 eksperimentalno premeščenih v druga gnezda. V vsako ponovitev sta bili vključeni dve gnezdi, med katerima smo navzkrižno prestavili 4 pujske, 2 najtežja in 2 najlažja iz vsakega gnezda. Opazovali smo sesno obnašanje dveh zaporednih sesanj po premestitvi, ki smo ga kategorizirali kot sesanje, poskus sesanja ali neaktivnost v procesu sesanja. V raziskavi smo ugotovili, da telesna masa ni imela vpliva na vključitev pujskov v novo sesno okolje. Ugotovili smo, da so se pujski, premeščeni v mlajše gnezdo, uspešneje vključili v novo sesno okolje (p<0.01), prav tako pujski, prestavljeni v enako ali nekoliko večje gnezdo od izvornega. V nasprotju s predvidevanji pa so pujski, prestavljeni v manjše nadomestno gnezdo, kazali značilno manj interesa za vključitev v proces sesanja (p<0,05). Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se z razvojem sesnega reda zmanjšuje tudi možnost uspešne integracije premeščenih pujskov – robustnejši je sesni red, kot na primer v starejših in manjših gnezdih, težja je integracija premeščenih pujskov. V skladu z rezultati in v kontekstu dobrega počutja živali bi bilo potrebno ponovno razmisliti o ustreznosti obstoječih in splošno razširjenih metod navzkrižnega premeščanja pujskov med gnezdi.
Ključne besede: pujski, velikost gnezda, telesna masa, starost, navzkrižno izenačevanje
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 462; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (800,36 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici