| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka
Teja Cesar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana študija vpliva časa shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka. Prav tako prikazujemo vpliv temperature shranjevanja starter kulture na fermentacijo. Fermentacija je v obeh primerih trajala 14 dni. Med procesom smo spremljali pH vrednosti ter koncentracije sladkorjev in ogljikovega dioksida v fermentiranem napitku. Za določitev koncentracij sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, za merjenje ogljikovega dioksida smo uporabljali ion selektivno elektrodo ter pH elektrodo za določitev pH vrednosti. Vsi vzorci so fermentirali v posodi z volumnom 1000 mL. Z meritvami in rezultati smo potrdili, da se koncentracije sladkorjev in pH vrednosti med fermentacijo znižujejo, koncentracija CO2 pa narašča. Prav tako smo ugotovili, da starejši starter rabi več časa za aktivacijo, vendar je kakovost fermentiranega napitka enaka, kot pri vzorcu s svežim starterjem. Rezultati kažejo, da višja temperatura shranjevanja starterja pospeši fermentacijo in nastanek simbiotične kulture.
Ključne besede: kombuča, fermentacija, starter kultura, temperaturna odvisnost, starostna odvisnost
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Posebnosti računovodenja v zdravstvenih ustanovah na primeru ukc maribor
Teja Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Javni zavodi so v Sloveniji najbolj tipična organizacijska oblika, s pomočjo katere se izvajajo družbene dejavnosti, tako tisti del, ki pomeni javno službo, kot tudi tisti del, ki pomeni ponudbo na trgu. Izvajajo dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti in na ta način pomembno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev (Kamnar, 1999, str. 10). Osnovne naloge računovodenja so enake v vsaki organizaciji, ne glede na to, ali je ta del zasebnega ali javnega sektorja. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na javni zavod, ustanovljen z namenom opravljanja javne službe na področju zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni, in predstavimo posebnosti njegovega računovodenja skozi vse štiri funkcije računovodstva.
Ključne besede: zdravstveni zavod, računovodsko predračunavanje, računovodsko nadziranje, računovodsko analiziranje, knjigovodenje, računovodenje
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

3.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Ključne besede: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

4.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

5.
Vpliv postopka izolacije učinkovin iz industrijske konoplje (Kc Dora) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Teja Ermenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, kjer se vse pogosteje zavedamo, da hrana ni samo zagotavljanje človeških osnovnih potreb, ampak ima velik vpliv tudi na naše zdravje in posledično počutje. Živila ocenjujemo glede na njihov biološki potencial in sposobnost zmanjšanja tveganja za razvoj nekaterih bolezni, med njimi tudi raka. V magistrskem delu smo pridobivali ekstrakte konoplje z različnimi postopki ekstrahiranja. Uporabili smo konvencionalne metode, kot so ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija in ultrazvočna ekstrakcija. Pri superktritičnih ekstrakcijah s CO2 smo uporabili različne tlake in temperature. Kot topilo smo uporabili 100% etanol. Preverili smo vpliv postopka ekstrakcije na izkoristke reakcij in določili vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov, antioksidantov in flavonoidov. Pridobljene ekstrakte smo nanesli tudi na človeške melanomske celice WM-266-4 in preverjali vpliv teh ekstraktov na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic. Ugotovili smo, da smo največji izkoristek dosegli pri ekstrakciji s Soxhletom in ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo pri suprekritičnih ekstrakcijah s CO2 dosegli manjše izkoristke. Največjo vrednost totalnih fenolov, flavonoidov in antioksidantov smo dosegli pri ultrazvočni ekstrakciji, medtem ko smo največjo vsebnost proantocianidinov zaznali pri ekstrakciji s Soxhletom. Pri superkritičnih ekstrakcijah s CO2 je bila vsebnost proantocianidinov, totalnih fenolov in antioksidativna učinkovitost višja pri višjem tlaku in temperaturi. Na koncu smo ekstrakta pridobljena z ultrazvočno in superkritično ekstrakcijo nanesli še na človeške melanomske celice WM-266-4. Ugotovili smo, da so vsi ekstrakti zavirali metabolno aktivnost rakastih celic, saj se je zaustavila delitev celic. Za najboljšega med ekstrakti pa se je v obeh primerih izkazal ekstrakt s koncentracijo 1 mg/mL. Vsem tem ekstraktom smo določili tudi visoko vrednost totalnih fenolov, antioksidantov, proantocianidinov ter totalnih flavonoidov, zato lahko predvidevamo, da so te vrednosti povezane z zaustavitvijo rasti rakastih celic.
Ključne besede: konoplja (Cannabis sativa L), antioksidanti, proantocianidini, totalni fenoli, flavonoidi, ekstrakcija, WM-266-4 celice
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 280; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

6.
Analiza individualiziranih programov v vrtcih
Teja Zavasnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Ključne besede: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev
Teja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem. Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (824,41 KB)

8.
Vključevanje likovnih področij in tehnik v dejavnosti ptujskih vrtcev
Teja Zelenik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje likovnih področij in tehnik v dejavnosti ptujskih vrtcev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, v katerem so predstavljena likovna področja in opisane likovne tehnike posameznih področij, ki jih lahko uporabljamo v vrtcu. V teoretični del smo vključili tudi likovno izražanje otrok v predšolskem obdobju ter Kurikulum za vrtce in se posebej osredotočili na področje umetnosti, kamor spadajo likovne dejavnosti. Seznanili smo se tudi z neprimernimi likovnimi tehnikami in posledično tudi neprimernimi likovnimi materiali in orodji. Predstavili pa smo tudi vrtec Ptuj, ki je bil pomemben dejavnik naše raziskave. V empiričnem delu smo pa predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. Na njih so odgovorile vzgojiteljice vrtca Ptuj. Z raziskavo smo želeli dobiti vpogled v realno stanje na področju usmerjenih likovnih dejavnosti Vrtca Ptuj in vzgojiteljicam posredovati morebitne pomanjkljivosti za izboljšanje prakse. Ugotovili smo, da vzgojiteljice vključujejo v svoje delo vsa področja likovnih dejavnosti, vendar sta najpogosteje vključeni področji slikanje in risanje. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katera likovna področja vzgojiteljice najpogosteje vključujejo v svoje dejavnosti in katere likovne tehnike uporabljajo pri tem. Ob tem smo želeli raziskati, ali imajo dovolj potrebnih orodij in materialov za izvedbo želenih dejavnosti na likovnem področju.
Ključne besede: likovna področja, likovne tehnike, vrtec Ptuj, likovno izražanje, neprimerne likovne tehnike
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (590,01 KB)

9.
Vizualno komuniciranje z obogateno resničnostjo na družbenih omrežjih
Teja Kovačič, 2020, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj diplomske naloge je bil izdelati filter AR (angl. Augmented Reality – obogatena resničnost) v programu Spark AR Studio za namen vizualnega komuniciranja z obogateno resničnostjo na družbenih omrežjih. Z uporabo deskriptivne metode smo raziskali področja vizualne komunikacije, obogatene resničnosti in družbenih omrežij. S pomočjo primerjalne analize smo primerjali podatke, pridobljene iz različnih virov. Na osnovi teoretičnega dela smo oblikovali lasten filter AR, ki smo ga objavili na družbenem omrežju Instagram. Z uporabo standardiziranega UEQ vprašalnika smo s pomočjo anketirancev določili oceno uspešnosti našega produkta. Ugotovili smo, da se filtri AR uspešno uporabljajo na družbenih omrežjih, kakršen je Instagram.
Ključne besede: vizualna komunikacija, obogatena resničnost, družbena omrežja, Instagram, filter AR
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (972,02 KB)

10.
Analiza medijskih vsebin: primerjava spletnega portala in televizijske oddaje
Teja Koprivica, 2020, diplomsko delo

Opis: Konvergenca v medijih je poskrbela za pojav novih načinov podajanja novinarskih prispevkov. Z razvojem spleta so medijske organizacije uvedle spletne portale, kjer bi dosegle širše občinstvo in mu ponudile enostaven in hiter dostop do vsakodnevnih novic. V diplomski nalogi smo preučevali prispevke v dnevnoinformativni oddaji 24ur in na spletnem portalu 24ur.com. Ugotovili smo, da so novinarski prispevki na obeh medijih predstavljeni različno. Velik pomen pri predstavitvi novinarskih prispevkov ima multimedija, ki je za občinstvo izredno pomembna. Kljub temu da večji del občinstva bolj pogosto spremlja novice, podane na spletnem portalu, še vedno bolj zaupajo novicam v dnevnoinformativnih oddajah.
Ključne besede: spletni portal, dnevnoinformativna oddaja, konvergenca, novinarski prispevki
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (643,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici