SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
IZVOZ NEVARNIH ODPADKOV V DRŽAVE V RAZVOJU - PEREČ PROBLEM DANAŠNJE DRUŽBE
Teja Bone, 2013, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večje potrošnje in proizvodnje v svetu narašča tudi količina proizvedenih in nepravilno odloženih odpadkov, zato je predvsem v razvitih državah vedno večji poudarek na gospodarjenju in ravnanju z odpadki. V razvitih državah je tako običajno uveljavljena stroga okoljska zakonodaja, ki ureja ravnanje z nevarnimi odpadki in posledično povišuje stroške odstranjevanja in predelave le-teh, zato se nevarni odpadki pogosto izvažajo v države v razvoju. Ta pojav je v svetu prisoten že desetletja, zato se v državah v razvoju, ki v večini primerov nimajo urejene zakonodaje, ki bi urejala ravnanje s tovrstnimi odpadki, niti ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo nevarnih odpadkov, vse bolj ogroža okolje in zdravje ljudi. Največ nevarnih odpadkov se iz razvitih držav izvozi v afriške države ter v Indijo in Azijo, kjer moramo izpostaviti predvsem Kitajsko. Za rešitev nastale problematike vse obsežnejšega izvoza nevarnih odpadkov v države v razvoju so države oblikovale različne mednarodne konvencije, s pomočjo katerih želijo zajeziti obseg nezakonitega trgovanja s tovrstnimi odpadki. Najpomembnejša med njim je Baselska konvencija, ki šteje danes že preko 180 držav članic. Med razvitimi državami si za ureditev nastale problematike z odpadki veliko prizadeva tudi Evropska unija (EU), ki na področju ravnanja z odpadki uveljavlja zakonodajo, ki ureja področje odpadkov in nevarnih odpadkov v državah članicah EU. Vendar se kljub veljavni zakonodaji veliko nevarnih odpadkov izvaža v države v razvoju nezakonito. Zaradi vse hitreje rastoče elektronske industrije pa postaja vse obsežnejše tudi trgovanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki se iz razvitih držav izvaža v države v razvoju tako z namenom ponovne uporabe in odlaganja kot tudi predelave, saj je bogata s tržno zanimivimi kovinami. OEEO se v države v razvoju pogosto izvozi nezakonito, in ker države običajno ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo OEEO, prinaša uvoz tovrstnih odpadkov škodljive posledice tako za okolje kot zdravje prebivalcev teh držav. Problematika nezakonitega izvoza OEEO v države v razvoju postaja vse bolj pereča, zato so v zadnjem obdobju nekatere razvite države in države v razvoju sprejele dodatne ukrepe, s katerimi želijo zajeziti nezakonito trgovanje z OEEO ter zagotoviti ustrezno ravnanje z OEEO.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, izvoz, uvoz, države v razvoju, razvite države, EU, OEEO
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1421; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

4.
MOBBING - čustveno in psihološko nasilje na delovnem mestu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Teja Goršič, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: mobbing, nasilje, delovno mesto
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2660; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (443,71 KB)

5.
6.
Samomorilnost med mladimi
Teja Kranjc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo problematiko samomorilnosti med mladimi. Opisali smo samomorilnost skozi zgodovino, statistične podatke o samomoru v Sloveniji in v Celjski regiji. V Sloveniji predstavlja samomorilnost velik problem, saj imamo izredno visok samomorilni količnik, v primerjavi z drugimi državami sveta, prisoten že več desetletij. Še zlasti pa je velika samomorilna problematika med mladimi, kjer statistični podatki beležijo porast samomorov v populaciji adolescentov. Z namenom, da bi posamezniki za reševanje življenjskih težav izbrali med bolj konstruktivni rešitvami, poteka v Sloveniji več preventivnih aktivnosti na različnih področjih. Kljub resnosti in dolgotrajnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorov, ki bi glede na izkušnje nekaterih evropskih držav omogočil zmanjševanje samomorilnega količnika. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v okviru diplomskega dela pri dijakih Srednje zdravstvene šole v Celju. Rezultati so pokazali, da mladi sorazmerno pogosto razmišljajo o samomoru, predvsem je k takšnemu razmišljanju nagnjen moški spol anketirancev. Zaskrbljujoč je podatek, da se po številu samomorilnosti med mladimi uvršamo kar na deveto mesto v svetu.
Ključne besede: samomorilnost, mladostništvo, samomorilnost med mladimi, samomorilno vedenje.
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 2255; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

7.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju nastanka osteoporoze : (diplomsko delo)
Teja Lesjak, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: osteoporoza, ženske, zdravstvena vzgoja, medicinske sestre
Objavljeno: 10.12.2008; Ogledov: 4687; Prenosov: 834
.pdf Celotno besedilo (490,75 KB)

8.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 3046; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
DRUŽBENO ANGAŽIRAN PLAKAT
Teja Smrekar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskala medij plakata, ki je produkt grafičnega oblikovanja oz. oblikovanja vizualnih komunikacij in hkrati predstavila avtorski praktični del, ki zajema oblikovanje plakatov na podlagi družbeno angažirane tematike. Diplomsko nalogo Družbeno angažiran plakat sem razdelila na teoretični in praktični del. V prvem, torej teoretičnem delu, sem opisala področje, v katerega plakat spada, torej grafično oblikovanje, ter širše razjasnila lastnosti vizualnih komunikacij. Želja po podrobni analizi tega medija me je pripeljala do podrobne likovno-teoretične analize ter raziskovanja njegove pozicije v današnji družbi. Za analizo te pozicije so ključni temelji, na katerih je nastal, zato sem plakat kronološko analizirala ter opisala njegov zgodovinski razvoj od antike do postmodernizma. V nadaljevanju sem se lotila obravnave osrednje teme — torej družbeno angažiranega oblikovanja. Preden sem se poglobila v to temo, sem opisala pomen oblikovanja kot sredstva komuniciranja, vloge, ki jo pri tem igra oblikovalec (njegov vpliv ter možnosti izražanja družbene odgovornosti). V osrednji temi sem razjasnila pomen in lastnosti družbeno angažiranega oblikovanja ter analizirala manifest First Things First. V zadnjem delu teoretičnega dela sem kronološko in tematsko analizirala izbrane družbeno angažirane plakate. V praktičnemu delu diplomske naloge sem oblikovala lastne plakate z družbeno angažirano tematiko. V začetku sem predstavila način dela in metode, preko katerih sem se lotila oblikovanja — opisala sem natečaje, njihovo vsebino in zahteve. Prav tako sem opisala svoj miselni proces dela ter predstavila in analizirala plakate, ki sem jih oblikovala.
Ključne besede: Grafično oblikovanje, vizualne komunikacije, plakat, komunikacija, družbeno angažirano oblikovanje.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 3169; Prenosov: 546
.pdf Celotno besedilo (13,23 MB)

10.
KOMUNICIRANJE S TEŽAVNIMI STRANKAMI
Teja Pritekelj, 2009, diplomsko delo

Opis: Občinska uprava opravlja pomembno vlogo pri neposrednem stiku z uporabniki njenih storitev. Kakovost njenih storitev se v veliki meri odraža pri zadovoljstvu strank. Namen in cilj diplomske naloge je, da z raziskavo na Mestni občini Kranj ugotovimo, kako bi lahko izboljšali odnose med javnimi uslužbenci in strankami. Vse to z namenom, da bi zmanjšali število težavnih strank, preprečili nepotrebne konflikte ter omogočili javnim uslužbencem nemoteno delovanje. Problem, ki smo ga obravnavali v diplomski nalogi, je komuniciranje s težavnimi strankami. Zanimalo nas je, kako težavne stranke vplivajo na delo javnih uslužbencev, kaj vpliva na to, da so stranke težavne, ter kako bi lahko izboljšali odnose med javnimi uslužbenci in strankami. Za raziskavo smo uporabili metodo anketnega vprašalnika. V anketo smo zajeli tiste zaposlene na Mestni občini Kranj, ki imajo pri svojem delu stike s strankami. Z raziskavo smo ugotovili, da je med vsemi strankami veliko težavnih ter da težavne stranke zaposlenim vzamejo več časa, tako pa zaostaja ostalo delo. Raziskava je pokazala, da bi izobraževanje s področja komuniciranja zaposlenim koristilo pri srečevanju s težavnimi strankami ter da bi večja informiranost strank o upravnem postopku izboljšala odnose med zaposlenimi in strankami. Zanimalo nas je tudi, kaj vpliva na to, da so stranke težavne. Na podlagi literature smo ugotovili, da so nekateri ljudje težavni že po karakterju ter da jih ne moremo spremeniti, lahko pa omilimo njihov značaj s pravilnim komunikacijskim pristopom. V raziskavi pa smo ugotovili, da na težavnost strank vpliva delovanje lune, saj so ob polni luni stranke težavnejše. Na težavnost vpliva tudi njihova starost, zaposleni so mnenja, da so starejše stranke težavnejše. Ugotovili smo tudi, da težavnost stranke ni odvisna od dni v tednu ter spola stranke. Na podlagi rezultatov raziskave ter literature smo predlagali izboljšave, ki bi zaposlenim na občini omogočili lažje delo s strankami. Z izboljšavami bi tako že pri prvem stiku javnega uslužbenca s stranko omilili njeno morebitno težavnost.
Ključne besede: Komuniciranje, težavne stranke, poslovno komuniciranje, delo s strankami
Objavljeno: 26.10.2009; Ogledov: 5025; Prenosov: 886
.pdf Celotno besedilo (377,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici