| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTIVIRANOST SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH UČENCEV ZA UČENJE TUJEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Teja Jurak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi primerjamo motivacijo učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) osnovne šole (OŠ) v Sloveniji in Španiji za učenje tujega jezika (angleščine) ter motivacijo mlajših učencev v primerjavi s starejšimi v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Osredotočamo se na učenje tujega jezika v otroštvu, pri tem pa najprej opredelimo pojem motivacija, motivacija pri učenju, torej učna motivacija in njene vrste, kot sta notranja in zunanja motivacija ter specifično pri učenju tujega jezika na razredni stopnji OŠ. Temu sledi primerjava poučevanja in učenja tujega jezika (angleščine) na razredni stopnji v drugem VIO osnovne šole v Sloveniji in Španiji. Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti motivacijo učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji, v primerjavi z učenci v Španiji. Podrobneje nas zanimata notranja motivacija (radovednost, interes, cilji in aspiracije) in zunanja motivacija (okolje − družina, učitelj; mediji − televizija, računalnik, glasba) učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji v primerjavi z učenci 2. VIO OŠ v Španiji. Zanima nas tudi notranja motivacija mlajših učencev 2. VIO OŠ v primerjavi s starejšimi učenci 2. VIO OŠ. Primerjava je bila narejena na podlagi anketiranja učencev 2. VIO OŠ v Sloveniji in Španiji. Rezultati kažejo, da obstajajo statistične razlike, da so slovenski učenci 2. VIO OŠ bolj zunanje motivirani za učenje angleškega jezika kot španski učenci 2. VIO OŠ, predvsem zaradi vpliva okolja − družine, učitelja ter medijev − televizije, računalnika in glasbe. Pri tem ugotavljamo tudi, da obstajajo statistične razlike glede notranje motivacije za učenje angleškega jezika (slovenski učenci so bolj notranje motivirani za učenje angleškega jezika) predvsem, kadar govorimo o motivacijskih spodbudah, ki izvirajo iz učenca samega (npr. želi razumeti ali govoriti tuj jezik, zanima ga, kakšna je zgodba filma, prevod knjige/filma, prevod besedila neke popularne skladbe ...). Kadar pa govorimo, da na notranjo motivacijo vplivajo fizični pogoji (prijeten/neprijeten razred), metode poučevanja in aktivnosti, učitelj, uspeh/neuspeh pri učenju, pa ugotavljamo, da so za učenje angleškega jezika notranje bolj motivirani španski kot slovenski učenci 2. VIO OŠ, saj se je izpostavilo, da španski učenci zelo radi prihajajo k pouku angleščine v šoli, predvsem zaradi učiteljice in dejavnosti, ki jih izvajajo pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da so mlajši učenci 2. VIO OŠ (4. in 5. razredi) notranje bolj motivirani za učenje angleškega jezika kot starejši učenci 2. VIO OŠ (6. razredi).
Ključne besede: tuji jezik, drugo vzgojno- izobraževalno obdobje OŠ, notranja in zunanja motivacija.  
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1399; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
PRESOJA UPORABE DOKUMENTACIJSKEGA SISTEMA V OSNOVNIH ŠOLAH
Teja Jurak, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen sistemov za upravljanje z dokumenti je poleg arhivske funkcije še ustvarjanje, urejanje in upravljanje z dokumenti ter možnosti njihovega sledenja in revidiranja. V javnih osnovnih šolah v Sloveniji sta najpogosteje zastopana Lo.Polis podjetja Logos in eAsistent konzorcija Herkules. Prednosti sta ta dokumentacijska sistema prinesla predvsem učiteljem zaradi velike preglednosti in znatno hitrejše obdelave raznih statističnih podatkov. Najmanj so nad dokumentacijskim sistemom navdušeni osnovnošolci, ker imajo njihovi starši informacije takoj na razpolago. Računovodstvo uporablja druge računalniške programe, v največji meri je zastopan SAOP. Za lažje in učinkovitejše delo je omogočen uvoz in izvoz podatkov iz šolskega dokumentacijskega sistema v računovodski program. Osnovne šole dokumente, ki so vezani trajni hrambi, hranijo ali samo v papirni obliki ali kombinirano, tako v papirni kot tudi elektronski obliki. Dokumente, ki se hranijo določen čas 5 let ali manj oz. krajši kot je minimalni rok hrambe dokumentov, več dokumentov arhivirajo v elektronski obliki.
Ključne besede: dokument, dokumentacijski sistem, centralna zbirka dokumentov, sistem za upravljanje dokumentov, javne osnovne šole, računovodstvo osnovnih šol
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 382; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici