| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Opus Ivane Kobilce v interpretaciji likovnih kritikov
Tea Plaftak, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je opus in značaj slikarke Ivane Kobilca (1861–1926), kakor so ju interpretirali likovni kritiki od konca 19. stoletja do današnjih dni. Rojena Ljubljančanka je večino svojega življenja in predvsem leta umetniškega ustvarjanja preživela izven rojstnega mesta. Svojo pot je iz Ljubljane kot osemnajstletna nadaljevala na Dunaju, v Münchnu, Parizu, Sarajevu in Berlinu, svoj življenjski in umetnostni krog pa sklenila v Ljubljani. Umetnica je bila od samih začetkov deležna pozornosti kritike, raziskovalcev, novinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, umetnostnih poročevalcev in širše javnosti. Prvi del magistrske naloge se ukvarja s stanjem raziskav, ki je, glede na Kobilčino priljubljenost, zelo obsežno, saj vključuje poročanja, razmišljanja in dognanja piscev ter kritikov v več kot 130-ih letih. Zaradi obsežnosti sem stanje raziskav obravnavala kronološko, medtem ko je vsebinsko razdeljeno na dva dela: poročanje in kritika ob razstavah ter Kobilčin značaj, kakor so ga interpretirali različni pisci. Stanje raziskav je pokazalo, da so sliko o Kobilci v začetkih »ustvarjali« moški pisatelji z le redkimi izjemami. Slednje se je spremenilo z letom 1950, ko so o Kobilci začele pisati predvsem ženske. Želja umestiti Kobilco v »mrežo« točno določenega umetniškega sklopa, dogajanj ali gibanj je vseskozi prisotna. Slednja je najbolj izražena s poskusi umestitve Ivane Kobilca v sklop feministične umetnosti na prelomu 20. v 21. stoletje. V nadaljevanju sledi analiza najnovejše Kobilčine retrospektivne razstave Narodne galerije iz leta 2018 in spremljajočih kritiških besedil. Dognanja spremljajoče monografije, še zlasti pa enega izmed avtorjev, Jureta Mikuža, so bistveno pripomogla »izluščiti« najkakovostnejše poudarke kritiških razmislekov preteklih obdobij, prav tako pa se je slednja pokazala kot logično nadaljevanje in nadgradnja razstave iz leta 1979 ter poglobljene študije v spremnem katalogu, ki jo je napisala Špelca Čopič.
Ključne besede: Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, realizem, impresionizem, kritika, kritiki, feminizem
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 1436; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

2.
UMETNOSTNA NAROČILA GROFOV CELJSKIH NA OBMOČJU SEVEROZAHODNE HRVAŠKE
Tea Plaftak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava umetnostna naročila grofov Celjskih na območju severozahodne Hrvaške s poudarkom na sakralni arhitekturi. Zaradi boljšega razumevanja teme je na začetku predstavljena kratka zgodovina grofov Celjskih in njihov odnos do pavlincev. Sledi kratka predstavitev zgodovinskih dogajanj na prostorih današnjega Medmurja pred prihodom Celjskih, za tem pa še opredelitev bivanja grofov Celjskih na prostoru severozahodne Hrvaške, med drugim tudi posesti v lasti družine Celjskih. To je pomembno za kontekst nastanka sakralnih objektov po njihovem naročilu. Sledi predstavitev umetnostnih naročil na območju severozahodne Hrvaške. Pavlinski samostan v Lepoglavi je bil zgrajen kot eno izmed prvih naročil grofov Celjskih in je povezan s tako imenovano parlerjansko gotiko na Hrvaškem in v Sloveniji. Pavlinski samostan Sv. Jelene (Helene) v Šenkovcu je nastal nekaj let pred prihodom Celjskih, največji posegi na samostanu pa so bili izvedeni v času njihovega bivanja v Medmurju. Tretje pomembno naročilo je bila nekdanja cerkev sv. Mihaela v Mihovljanu. Za lažje razumevanje bom pri vsaki od sakralnih stavb predstavila tudi kratko zgodovino le-te in upodobitve stavbe na slikah. Ker je od večine naštetih stavb danes ostalo zelo malo, se bom v svojem raziskovanju naslonila predvsem na arhivske vire ter fragmente iz obdobja, ko so le-ti nastali. Poskusila bom med seboj primerjati obstoječe primere in v njih najti značilnosti istega ali podobnega stila. S tem bom tudi odprla vprašanje avtorstva, s katerim se v zadnjem času ukvarja veliko raziskovalcev.
Ključne besede: Grofje Celjski, Medmurje, samostan Sv. Jelene v Šenkovcu, cerkev Sv. Mihaela v Mihovljanu, pavlinski samostan Lepoglava, pavlinci, pavlinski samostan, gotika, arhitekturna plastika, parlerjanske delavnice
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 2060; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici