| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ZAŠČITA PODATKOV V ZDRAVSTVENEM INFORMACIJSKEM SISTEMU PROMEDICA
Romana Miklič, 2009, diplomsko delo

Opis: Podatki o zdravstvenem stanju pacientov, so občutljivi osebni podatki, zato morajo veljati posebna pravila glede njihove obdelave in varovanja. V diplomskem delu smo ugotavljali, kako zaposleni zdravstveni delavci upoštevajo navodila o varnosti pri delu z informacijskem sistemu ProMedica. Ugotavljamo, da zaposleni ne upoštevajo dovolj navodila o varovanju podatkov. Problem se je izkazal predvsem v nedoslednem upoštevanju uporabe gesel. Višja izobrazba zaposlenih ne vpliva na to, da bi zaposleni bolj upoštevali varnost. Mlajši zaposleni si gesla med sabo ne izmenjujejo, za razliko od starejših. Rešitve omenjene problematike vidimo v avtomatskem zaklepanju programa v primeru neaktivnosti. Na ta način bi dosegli, da gesla uporabljajo samo zdravstveni delavci, ki so jim dodeljena.
Ključne besede: Informacijski zdravstveni sistem, varovanje podatkov, zaščita podatkov, varnostni sistem, zdravstvena in medicinska informatika
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 2104; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (854,74 KB)

4.
VROČINSKI KRČI PRI OTROKU, OSKRBA NA TERENU IN TRANSPORT
Marko Miklič, 2010, diplomsko delo

Opis: Vročinski krči so najpogostejša oblika cerebralnih krčev pri otrocih, pojavijo se pri 2-5 % vseh otrok med starostjo 6 mesecev in 6 let pri povišani telesni temperaturi. Najpogosteje so vzrok okužbe dihal, prebavil ali vnetje srednjega ušesa ter druga infekcijska stanja. Ključno je razlikovanje med vročinskimi krči in krči ob okužbi centralnega živčevja, saj sta zdravljenje in prognoza obeh stanj bistveno drugačna. Velika večina krčev je enostavnih. Če krči trajajo dlje kot 15 minut, so parcialni, jih spremljajo fokalni nevrološki izpadi oziroma se ponovijo znotraj 24 ur, govorimo o zapletenih vročinskih krčih. Redka oblika je vročinski epileptični status, ki je lahko tudi smrten. Sicer krči praviloma izzvenijo sami od sebe in nimajo posledic. Reakcija staršev ob povišani telesni temperaturi pogosto privede do prehitrega zniževanja temperature, ki je pomemben obrambni mehanizem organizma. Metode zniževanja so fizikalne in medikamentozne. Pri vročinskih krčih je pomembno, da starši ostanejo mirni, otroka namestijo v ustrezen položaj in ga opazujejo do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči, če je le-ta potrebna. Pri nujni medicinski pomoči je bistvenega pomena kvaliteten sprejem klica, ki ekipi zagotovi zadosten vir podatkov in s tem boljšo pripravo na samo intervencijo. Pomembno je dobro poznavanje pripomočkov za oskrbo otrok, ki jih imamo na voljo. Sam transport, in pa predaja v bolnišnici, naj bi potekal po usklajenem protokolu. Zavedati se je potrebno, da je otrok v takšni situaciji zelo prestrašen in da mu pravilen pristop zdravstvenega osebja, in tudi prisotnost staršev, zmanjša stres, ki ga doživlja. V empiričnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketirancev, ki so obiskali razvojno ambulanto in otroški dispanzer Zdravstvenega doma Krško, izvedli raziskavo na temo seznanjenosti staršev o povišanju telesne temperature in vročinskih krčev. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2010, je sodelovalo 60 staršev, ki so odgovorili na 14 anketnih vprašanj. Anketo smo izvedli anonimno, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultate smo analizirali in predstavili v obliki grafov.
Ključne besede: vročinski krči, otrok, povišana telesna temperatura, enostavni, kompleksni, status epileptikus, oskrba na terenu, transport
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 2818; Prenosov: 687
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
PRIMERJAVA MODELA VREDNOTENJA DOLGOROČNIH NALOŽB (CAPM) IN ARBITRAŽNE TEORIJE CEN (APT)
Katja Miklič, 2011, diplomsko delo

Opis: Spoznati želimo model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM) in arbitražno teorijo cen naložb (APT). Oba modela želita ugotoviti, kakšne bodo pričakovane donosnosti v nekem portfelju. S CAPM-jem izračunavamo pričakovane donosnosti s pomočjo povprečja in variance, medtem ko so pri APT-ju pomembni faktorji. APT je neke vrste nadgradnja CAPM-ja. Raziskovalci, ki so modela primerjali (pri gozdarskih in kmetijskih naložbah) so ugotovili, da je APT model krepkejši, vendar pa tudi rezultatov CAPM-ja ne gre zanemariti. Pri obeh pa so med svojim raziskovanjem naleteli na težave. Oba imata svoje prednosti in slabosti. Kitajski raziskovalci so ugotovili, da je APT na kitajskem borznem trgu neuporaben, medtem ko so na Japonskem tudi testirali ta model in pokazali, da je ta model v prednosti pred CAPM-jem. CAPM pa se lahko uporablja tudi kot orodje za strateško planiranje, in sicer v korporacijah, ki se morajo odločiti, katere posle bodo obdržali in katere odstranili.
Ključne besede: moderna portfeljska teorija (MPT), model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM), arbitražna teorija cen naložb (APT), portfelj, diverzifikacija, tveganje, specifično tveganje, sistematično tveganje, koeficient β
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 1598; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (509,48 KB)

6.
7.
Pogrešane osebe kot družbeni in kriminalistični problem, vzroki in pojavne oblike : magistrsko delo
Damjan Miklič, 2012, magistrsko delo

Opis: Tema pogrešanih oseb je v kriminalistiki še vedno podcenjena. Premalo pozornosti ji namenjajo kriminalistične in tudi druge strokovne službe, ki bi lahko z bolj načrtovanim delom marsikatero izginotje oseb pojasnile v krajšem času. Za uspešno kriminalistično preiskovanje in reševanje problematike pogrešanih oseb je treba razvijati in izvajati raziskovalno dejavnost. Pridobiti je treba več celovitejših podatkov o etiologiji in fenomenologiji pogrešanih oseb ter ob pomoči analize konkretnih primerov izdelati podrobno metodiko preiskovanja primerov pogrešanih oseb. Cilj in namen magistrskega dela sta preveriti oziroma izmeriti in ugotoviti uporabne podatke o pogrešanih osebah in podatke o številu pogrešanj. Prav tako je cilj primerjati različne podatke ali spremenljivke v zvezi s pogrešanimi osebami na območju Policijske uprave Ljubljana v letu 2011. Namen dela je tudi vpogledati v etiologijo kot fenomenologijo pogrešanih oseb oziroma preučiti, kateri so tisti dejavniki, ki determinirajo pogrešano osebo. Na koncu naloge so predvideni ukrepi in aktivnosti, ki bi omogočali uspešnejše preiskovanje pogrešanj oseb. Opravljena je bila primerjava podatkov s tujino, pri čemer so bila ugotovljena razhajanja med nekaterimi državami, kar pa bi lahko bila tema katere druge naloge. Najpogostejša mita o pogrešanih osebah sta mit o potrebi po 24- ali 48-urnem čakanju na prijavo pogrešanja ter mit o pogrešanih, ki se večinoma sami vrnejo domov. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je v 24 urah prijavljenih več kot 80 odstotkov pogrešanj oseb in nekje v enakem času jih je več kot 80 odstotkov tudi najdenih. To je predvsem posledica dela policije in tistih domačih ter drugih ljudi, ki jih iščejo. Oba mita sta bila prepričljivo ovržena.
Ključne besede: pogrešane osebe, kriminalistično preiskovanje, PU Ljubljana, analize, magistrska dela
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1795; Prenosov: 545
.pdf Celotno besedilo (787,17 KB)

8.
Fingirani samomori
Karin Šalamun, 2016, diplomsko delo

Opis: Samomor je namerno in zavestno uničenje lastnega življenja. V preiskavi nenadne in sumljive smrti je potrebno poskušati sestaviti neko logično zgodbo, potek dogajanja pred in tudi v času smrti. Če manjka preveč delčkov v tej zgodbi, je to zagotovo znak, da se ni zgodilo tako, kot je videti na prvi pogled. Samomor je lahko fingiran. Fingiranih samomorov v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo, zato morajo biti kriminalisti pozorni pri vsaki preiskavi smrti ali samomora, da tega ne bi spregledali oziroma da ne bi spregledali kaznivega dejanja umora. Bistvenega pomena pri preiskovanju fingiranih samomorov je torej kriminalistično mišljenje, saj morajo biti preiskovalci pri svojem delu zavzeti za vse vrste informacij, ki na prvi pogled niso takoj vidne. Gre za veliko drobnih podrobnosti, ki jih izkušeni preiskovalci prepoznajo in storilec bi moral biti dober scenograf, da bi pripravil/pretvarjal kraj dejanja in izvršitev tako natančno in brez napak. V največ primerih se izkaže, da po izvršenem umoru in pri fingiranju samomora morilec ni mislil na čisto vse podrobnosti, kot to počnejo samomorilci pri samomorih. V diplomskem delu po teoretični opredelitvi podrobneje predstavljamo vrste samomorov ter možnosti njihovega fingiranja.
Ključne besede: sumljiva smrt, indici, samomori, fingirani samomori, umori, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 524; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (500,93 KB)

9.
VPLIV ZADOVOLJSTVA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA MOTIVACIJO
Lidija Miklič, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in raziskali zadovoljstvo izvajalcev zdravstvene nege v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Namen magistrske naloge je bil obrazložiti pomen nematerialnih dejavnikov za dvigovanje motivacije in posledično zadovoljstva zaposlenih ter dati doprinos k teoriji in praksi na tem področju. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo, s katero smo poiskali teoretična izhodišča za nadaljnje raziskovanje. Uporabili smo tudi metodo kompilacije, kjer smo prevzemali stališča in spoznanja posameznih domačih in tujih avtorjev. Z analizo relevantnih pisnih virov smo dobili temeljitejši vpogled v obravnavano tematiko. V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika zbrali stališča in mnenja anketirancev, rezultate ankete pa smo obdelali s pomočjo kvantitativne analize ter jih grafično predstavili. Uporabili smo analitičen pristop, kjer smo ugotavljali zadovoljstvo, oziroma nezadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Nezadovoljstvo zaposlenih je predvsem posledica materialnih dejavnikov, na kar pa najbrž vpliva trenutna gospodarska kriza v Sloveniji in drugod po svetu. Kljub temu pa bi se še veliko dalo izboljšati na področju nematerialnih dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Zato smo izdelali modelno rešitev za večanje zadovoljstva na tem področju.
Ključne besede: zadovoljstvo, motivacija, ravnanje z ljudmi, komunikacija
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 892; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

10.
UKINITEV ZEMLJIŠKEGA DOLGA
Petra Miklič, 2015, diplomsko delo

Opis: Stvarnopravni zakonik je 1.1.2003 po nemškem zgledu vnesel v slovenski pravni red novo obliko zavarovanja terjatev, kateri je pravna stroka zaradi številnih prednosti, kot sta neakcesornost in enostavna prenosljivost, napovedovala lep uspeh v praksi. Namen zemljiškega dolga je bil omogočanje hitrega, preprostega in učinkovitega stvarnopravnega zavarovanja. V nasprotju s pričakovanji pa zemljiški dolg ni bil dobro sprejet med uporabniki. Prvih osem let veljave zemljiškega dolga se je za njegovo uporabo odločilo le malo oseb, že leta 2012 pa ga je v zemljiško knjigo vpisalo skoraj toliko oseb kot v desetih letih veljavnosti zakona skupaj. Istočasno smo bili s strani organov pregona, pravnih strokovnjakov in novinarjev opozorjeni, da se je v zvezi z institutom zemljiškega dolga pojavljalo vedno več zlorab, kar je povzročalo med ljudmi veliko vznemirjanja. Zemljiški dolg naj bi se namreč začel množično uporabljati kot obrambni mehanizem pred odvzemom premoženja nezakonitega izvora na eni strani ter za preprečevanje poplačila terjatev upnikov in države na drugi strani. Tokrat je bila politika hitro odzivna na medijski nemir in ljudsko nezadovoljstvo in je zemljiški dolg, kljub nasprotovanju pravnih strokovnjakov, jeseni 2013 ukinila. Je bila ukinitev zemljiškega dolga res skrajno sredstvo za dosego določenega cilja? Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.
Ključne besede: zemljiški dolg, prednosti zemljiškega dolga, zemljiški dolg kot obrambni mehanizem, zlorabe zemljiškega dolga, medijski nemir, ukinitev zemljiškega dolga.
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1181; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (741,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici