| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020-2023
Til Makovec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo naredili analizo predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020–2023. V Veliki Britaniji je na desetine milijonov ljudi odvisnih, neposredno ali posredno, od revizij, ki zagotavljajo, da revidirana podjetja resnično poročajo o svojem delovanju. Nezanesljivi računovodski izkazi lahko privedejo do napačne naložbene odločitve in spodkopavanja nadzora delničarjev, kar posledično ogroža delovna mesta ljudi, njihove pokojnine (v anglosaksonskem svetu) in prihranke. Razpoložljivost zanesljivih informacij o finančnem položaju in uspešnosti revidiranih podjetij je ključnega pomena za zagotavljanje zaupanja, ki je potrebno za pravilno delovanje tržnega gospodarstva, kot je gospodarstvo Velike Britanije. Pomisleki glede revizijske ureditve v Veliki Britaniji so se pojavili, predvsem ob propadu podjetja Carillion, januarja 2018, ki velja za največji korporativni neuspeh Velike Britanije v zadnjih desetletjih. Podjetje Carillion je bilo drugo največje gradbeno podjetje v Veliki Britaniji. Na pobudo vlade Velike Britanije so bila nato pripravljena tri poročila s strani neodvisnih organov in posameznikov, ki so predlagala številne spremembe revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Decembra 2018 je izšlo neodvisno poročilo o Svetu za računovodsko poročanje (FRC), na podlagi pregleda, ki ga je opravil sir John Kingman, ob podpori svetovalne skupine. Glavni izsledek tega poročila je predlog, da se Svet za računovodsko poročanje (FRC) nadomesti z neodvisnim zakonskim nadzornikom, imenovanim Agencija za revidiranje, poročanje in upravljanje (ARGA). Poročilo pa je vsebovalo skupaj kar 83 predlogov za spremembe. Leta 2019 pa je izšlo poročilo, ki ga je pripravil sir Donald Brydon, ob pomoči svetovalnega odbora in svetovalne skupine revizorjev, kjer se je osredotočil na kakovost in uspešnost revizije s poudarkom na tem, kako bi lahko razvili proces revizije in revizorjevo poročilo tako, da bi bolje služil potrebam uporabnikov in širšemu javnemu interesu. Končno poročilo pa je vsebovalo 64 predlogov za spremembe, med drugim ponovno opredelitev revizije in njenega namena, vzpostavitev stroke za revidiranje podjetij, ki jo bodo usmerjala načela, vzpostavitev mehanizmov za spodbujanje večjega sodelovanja delničarjev pri reviziji in z revizorji. Istega leta pa je izšlo tudi poročilo Urada za konkurenco in trge (CMA), ki je izvedel tržno študijo obvezne revizije, da bi ugotovil, ali revizijski trg deluje tako dobro, kot bi moral. Poročilo pa je vsebovalo štiri predloge za spremembe, med drugim ukrepe za večji nadzor nad revizijskimi komisijami, ukrepe za ublažitev posledic težav ali propada revizijskega podjetja iz velike četverice, predloge za operativno razdelitev med revizijsko in nerevizijsko dejavnostjo velike četverice. Vsak pregled je priporočil nujnost reforme revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Po preučitvi le-teh je marca 2021 Ministrstvo za podjetništvo, energetsko in industrijsko strategijo objavilo Belo knjigo, v kateri je podalo predloge za obsežne spremembe vlog in odgovornosti direktorjev, delničarjev, revizorjev in revizijskega nadzornika, da bi spodbudili dvig standardov na področju revizije. Predlaga se, med drugim, vzpostavitev novega nadzornika na področju revidiranja (ARGA), obravnava velikih zasebnih podjetij z več kot 750 zaposlenimi in letnim prometom nad 750 milijonov funtov (847,5 milijonov evrov) kot subjektov javnega interesa (gre za merilo 750:750). Naredili smo tudi primerjavo bistvenih predlaganih sprememb v Veliki Britaniji s stanjem v Sloveniji na področju revizijske ureditve. Primerjali smo naslednja področja: kdo je nadzornik, naloge nadzornika, namen revizije, opredelitev subjekta javnega interesa ter odgovornost direktorjev revidiranih podjetij. Prišli smo do sklepa, da je nekaj zadev v Veliki Britaniji urejenih enako kot v Sloveniji, na primer obe državi imata definicijo subjektov javnega interesa podedovani iz Evropske unije, nekaj zadev pa se tudi razlikuj
Ključne besede: revizija, reforma, revizijski trg, veliki štirje, Velika Britanija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tea Makovec, 2023, diplomsko delo

Opis: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Ključne besede: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 568; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Pedagoška glasbena načela po Edgarju Willemsu v povezavi s pedagogiko montessori v predšolskem obdobju
Neža Makovec Hace, 2018, magistrsko delo

Opis: Montessori pedagogika in glasbeni pristopi Edgarja Willemsa vzbujajo interes številnih, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem v povezavi z glasbeno umetnostjo. Težko je opisati razloge, zakaj je temu tako, ker se večina procesov odvija na emocionalni in podzavestni ravni, ki temeljijo na občutenju, nedvomno pa je, da oba pristopa obravnavata otroka kot prioriteto in se ob zavedanju njegovih sposobnosti optimalno razvijata otrokove individualne potenciale. Metodi temeljita na vsebinah, ki otroka vodijo do znanja na sprejemljiv in zabaven način. Oba pristopa poznata seveda tudi drugače misleče, vendar lahko na podlagi izkušenj trdimo, da je razlog temu v nepoznavanju in nekompetentnosti določenih pedagogov in glasbenih pedagogov v kontekstu pedagogike Montessori in metode Edgarja Willemsa. V magistrski nalogi predstavljamo v prvem teoretičnem delu pedagogiko montessori, njena načela in filozofska izhodišča ter pedagoški pristop in metode dela Edgarja Willemsa. V nalogi obravnavamo njune skupne in nasprotujoče vsebine, izhodišča in pristope. Med drugim izpostavljamo, kako glasbeno izobraževanje vpliva na kognitivno-socialni, afektivni in psihomotorični razvoj otrok. Oba pristopa pomembno ugotavljata, da je potrebno razumeti otroka, ga sprejemati kot individuum, vedeti, na kakšen način razmišlja in kako mu je potrebno ustrezno predstaviti nove vsebine, ki bodo otroka zanimale, ga pritegnile in ohranile pri delu dalj časa. V nalogi predstavljamo tudi vlogo vzgojitelja in pomembnost otrokovega okolja. V empiričnem praktičnem delu predstavljamo, kako montessori pedagogika ponuja otrokom glasbo in s katerimi pripomočki. V nalogi predstavljamo tudi posamezne vsebinske dele Willemsovih vzgojno učnih ur, postopek in predloge, kako jih lahko izvajamo ter nekatere pripomočke za uspešno delo. Willems je nedvomno natančneje in bolj strukturirano izoblikoval glasbeno pedagoške metode dela, kot je to razvila pedagogika montessori v predšolskem obdobju. Njegova dognanja sem umestila v montessori okolje tako pri glasbenih dejavnostih, kot tudi v kontekstu pripravljanja materialov, ki so otrokom dostopni kadarkoli v času varstva. Tako se lahko otrok v pripravljenem montessori okolju s pomočjo Willemsovega pristopa bolje seznani z glasbeno umetnostjo.
Ključne besede: montessori, Maria Montessori, Edgar Willems, pedagoška glasbena načela, glasbeni pristopi, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 668; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
Otrokova navezanost na kraj
Gabrijela Makovec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali selitve predšolskih otrok in sicer njihove odzive oziroma doživljanje procesa selitve. Navezanost lahko označimo kot odnos med otrokom in določeno osebo, ki je z njim v vsakodnevnem stiku (največkrat so to starši). Razvija se že na podlagi prirojenih signalov, ki jih pošilja otrok in daje staršem vedeti, da nekaj potrebuje. Jasna, specifična navezanost se prične kazati že pri približno osmem mesecu otrokove starosti, najbolj pomembna za njegov razvoj pa je varna navezanost. Otrok je v času svojega življenja v vsakodnevnem stiku z okoljem, kar pomeni, da se lahko naveže tudi na kraj bivanja. Najboljši pokazatelj otrokove navezanosti na kraj je njegov odziv oziroma doživljanje procesa selitve. Naš primarni cilj je ugotoviti značilnosti zadnje selitve predšolskih otrok in kako predšolski otroci doživljajo selitev. Z analizo podatkov, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da je večina predšolskih otrok pozitivno doživljala selitev. Otroci niso iskali bližine s starim bivališčem, protest ob selitvi ni bil prisoten, prav tako ne negativni čustveni odzivi. Do zastoja ali nazadovanja v razvoju otrok ni prišlo. Ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, smo podrobneje predstavili v sklepnem delu.
Ključne besede: predšolski otrok, navezanost, kraj bivanja, menjava bivališča, odziv na selitev
Objavljeno v DKUM: 31.01.2020; Ogledov: 1037; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

5.
Vpliv predobdelave piščančje stelje z glivami na proizvodnjo bioplina
Maša Makovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Ključne besede: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1257; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Princip največje absolutne vrednosti
Edina Makovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava princip največje absolutne vrednosti, ki predstavlja pomemben rezultat v kompleksni analizi. Izraz princip največje absolutne vrednosti pravzaprav predstavlja skupek izrekov, ki govorijo o največji absolutni vrednosti holomorfne funkcije na nekem območju. Princip lahko uporabimo tudi za dokazovanje nekaterih pomembnih matematičnih izrekov, kot so osnovni izrek algebre, Schwarzova lema in mnogi drugi. V prvem delu magistrskega dela bomo predstavili nekaj osnovnih definicij, izrekov in pomembnih rezultatov, ki jih bomo potrebovali v naslednjih poglavjih. Drugi del je posvečen predstavitvi principa največje absolutne vrednosti. V tem poglavju bomo podali več verzij izreka o največji absolutni vrednosti in jih tudi dokazali. Omenili bomo še Gaussov izrek o srednji vrednosti, ki ga bomo uporabili pri dokazu principa največje absolutne vrednosti. V tretjem in zadnjem poglavju pa bomo prikazali uporabo principa največje absolutne vrednosti pri dokazu drugih matematičnih izrekov in podali še fizikalno interpretacijo. Za konec bomo za boljše razumevanje predstavili princip največje absolutne vrednosti na konkretnem matematičnem zgledu.
Ključne besede: princip največje absolutne vrednosti, holomorfne funkcije, Schwarzova lema, osnovni izrek algebre, Phragmen-Lindelofov princip, Borel-Caratheodoryjev izrek, Hadamardov izrek o treh premicah.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 1299; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
The magnetic and colloidal properties of $CoFe_2O_4$ nanoparticles synthesized by co-precipitation
Sašo Gyergyek, Mihael Drofenik, Darko Makovec, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Magnetic $CoFe_2O_4$ nanoparticles were synthesized by co-precipitation at 80 °C. This co-precipitation was achieved by the rapid addition of a strong base to an aqueous solution of cations. The investigation of the samples that were quenched at different times after the addition of the base, using transmission electron microscopy (TEM) coupled with energy-dispersive X-ray spectroscopy (EDXS) and X-ray powder diffractometry, revealed the formation of a Co-deficient amorphous phase and $Co(OH)_2$, which rapidly reacted to form small $CoFe_2O_4$ nanoparticles. The nanoparticles grew with the time of aging at elevated temperature. The colloidal suspensions of the nanoparticles were prepared in both an aqueous medium and in a non-polar organic medium, with the adsorption of citric acid and ricinoleic acid on the nanoparticles, respectively. The measurements of the room-temperature magnetization revealed the ferrimagnetic state of the $CoFe_2O_4$ nanoparticles, while their suspensions displayed superparamagnetic behaviour.
Ključne besede: cobalt ferrite, nanoparticles, co-precipitation, colloidal suspensions, magnetic properties
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 2580; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (279,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Efekt PTKU v močno donorsko dopirani keramiki ▫$BaTiO_3$▫
Nina Ule, Darko Makovec, Mihael Drofenik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Navadno izdelujejo upore s pozitivnim temperaturnim koeficientom upornosti (PTK-upore) s sintranjem nizko donorsko dopiranega ▫$BaTiO_3$▫ na zraku. Koncentracija donorja ne sme preseči kritične velikosti (-0,3 mol.% med sintranjem na zraku), ki povzroči zaustavitev pretirane rasti zrn med sintranjem. S sintranjem v redukcijski atmosferi lahko povišamo kritično koncentracijo donorja, in tako dobimo močno donorsko dopiran ▫$BaTiO_3$▫ z grobo zrnato mikrostrukturo. V grobo zrnatem ▫$BaTiO_3$▫ lahko s poznejšo reoksidacijo z žganjem na zraku uravnavamo PTKU-efekt. V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave PTKU-efekta v keramikah ▫$BaTiO_3$▫, dopiranih s koncentracijami La od o do 20 ml.%. Vzorci so bili sintrani v redukcijski mešanici ▫$N_2$▫ z 1 % ▫$H_2$▫ in pozneje reoksidirani z žganjem na zraku.
Ključne besede: polprevodni ▫$BaTiO_3$▫, donorsko dopiranje, električne lastnosti, PTKU-efekt, mikrostruktura
Objavljeno v DKUM: 27.07.2017; Ogledov: 993; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (344,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Priprava Co-feritnih nanodelcev z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada oleatov
Sašo Gyergyek, Darko Makovec, Mihael Drofenik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku opisujemo sintezo nanodelcev kobaltovega ferita z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada organskega kompleksa. Sinteza nanodelcev je potekala v dveh stopnjah. V prvi smo sintetizirali železov in kobaltov oleat z reakcijo kobaltovega (II) in železovega (III) klorida z natrijevim oleatom v mešanici topil. V drugi stopnji smo raztopino oleatov, ki smo ji dodali različne količine oleinske kisline, segreli do vrelišča topila (heksadeken 282 °C ali oktadeken 316 °C). Na povišani temperaturi oleati razpadejo in tvorijo oksidne nanodelce. Na nanodelce je vezan monomolekulski sloj oleinske kisline, ki omogoča dispergiranje nanodelcev v nepolarnih topilih. Povprečna velikost nanodelcev kobaltovega ferita je odvisna od temperature, časa siteze in količine dodane oleinske kisline. Sintetizirani nanodelci v območju velikosti med 9 nm in 20 nm izkazujejo ferimagnetno vedenje ter magnetne lastnosti, ki se spreminjajo s povprečno velikostjo nanodelcev. Predpostavili smo mehanizem nastanka nanodelcev kobaltovega ferita, ki vključuje koalescenco manjših nanodelcev in njihovo rekristalizacijo.
Ključne besede: kobaltov ferit, nanodelci, magnetni nanodelci
Objavljeno v DKUM: 27.07.2017; Ogledov: 1000; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (162,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Priprava feritov MnZn s hidrotermalno obdelavo oksidov
Darko Makovec, Andrej Žnidaršič, Mihael Drofenik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku poročamo o rezultatih raziskovalnega dela v okviru sodelovanja med Institutom "Jožef Stefan" in tovarno ISKRA Feriti, d.o.o., v katerem smo razvili nov postopek za masovno pripravo MnZn-feritov, ki temelji na pripravi feritnih prahov s hidrotermalno obdelavo izhodnih oksidov. Z omenjeno metodo smo dobili feritne prahove, ki so po fazni sestavo podobni tistim, pripravljenim po klasičnem keramičnem postopku. Priprava prahov po hidrotermalni metodi je zahtevala prilagoditev celotnega tehnološkega procesa priprave feritov. Prednost hidrotermalne metode pred klasičnim keramičnim postopkom je predvsem v manjši porabi energije, saj poteka termična obdelava oksidne mešanice pri relativno nizkih temperaturah (260 [kompozitum]C - 320 [kompozitum]C) ter bistveno krajših časih, hkrati pa se je izkazalo, da imajo hidrotermalni prahovi velik potencial pri pripravi feritov MnZn z izboljšanimi lastnostmi.
Ključne besede: priprava prahov, hidrotermalna sinteza, magnetni materiali, feriti MnZn
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 980; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (182,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici