1. Določanje dimenzij objektov s pomočjo 3D kamere SICK Ranger3Nik Lipovnik, 2024, diplomsko delo Opis: V novodobni proizvodni industriji je velikega pomena hitra, natančna in prilagodljiva kontrola kakovosti proizvodov, zato se je pri diplomski nalogi oblikoval sistem, ki lahko s pomočjo laserske triangulacije, podprte s programsko kodo, brezstično oz. neinvazivno izmeri dimenzije proizvodov. Glavna komponenta sistema je 3D kamera SICK Ranger3 Camera, ki pa za svoje delovanje potrebuje še integracijski modul SIM4000, linijski laser podjetja Blau Optoelektronik ter inkrementalni dajalnik. Omenjene komponente je bilo treba namestiti na ogrodje, jih umeriti ter uskladiti njihovo delovanje s pomočjo programske kode, s čimer se je lahko pridobil in analiziral 3D posnetek premeta.
Ključne besede: določanje dimenzij, SICK, Ranger3, 3D kamera
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (5,11 MB) |
2. Primerjava resocializacijskih programov za obsojence v Latinski Ameriki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Lipovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na organizacijo zaporskih sistemov in resocializacijo obsojencev v Latinski Ameriki. Primerjani so bili zaporski sistemi in resocializacijski programi v Kolumbiji, Peruju, Venezueli in Braziliji. Natančneje, je bil fokus dela na primerjavi števil zaprtih oseb v obravnavanih državah, števil zaporskih delavcev, na zaporsko kapaciteto, bivalne pogoje in korupcijo. Ugotovitve kažejo, da vsem obravnavanim državam primanjkuje zaporskega osebja, bivalni pogoji pa so zaradi prenatrpanosti neprimerni. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo vsi sistemi premalo zaporov za vso zaporsko populacijo. Korupcija je prisotna v vseh zaporskih sistemih izbranih držav. Primerjava resocializacijskih programov je bila narejena na podlagi dela, izobraževanja, rekreacije in religije. Ugotovite kažejo, da imajo Kolumbija, Peru, Venezuela in Brazilija implementirane različne oblike resocializacijskih programov. Obsojencem so na voljo rekreacija, kjer lahko igrajo različne športne in namizne igre in gledajo televizijo. V vseh državah so uveljavljeni izobraževalni programi, vendar je njihova izvedba otežena zaradi pomanjkanja kadra. Religija predstavlja najpomembnejši element v procesu resocializacije obsojencev v izbranih latinskoameriških državah. Glavna ovira pri uspešni implementaciji resocializacijskih programov v zaporih poleg prenatrpanosti predstavlja pomanjkanje in nezainteresiranost vodilnega kadra, kot tudi zaporskih delavcev za uvajanje resocializacije obsojencev.
Ključne besede: resocializacija, zaporski sistemi, primerjave, Latinska Amerika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 391; Prenosov: 46
Celotno besedilo (753,05 KB) |
3. Variabilnost lobanje snežnih voluharic (rod: Chionomys Miller, 1908): pristop z geometrijsko morfometrijoTea Lipovnik, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem s pomočjo geometrijske morfometrije analizirala medvrstno variabilnost v velikosti in obliki ventralne strani lobanje pri štirih vrstah voluharic iz rodu Chionomys: C. gud, C. nivalis, C. roberti in C. lasistanius, ter morfometrične odnose primerjala z genetskimi. V analizo sem vključila 362 osebkov. Geometrijska analiza je temeljila na 20 oslonilnih točkah, ki sem jih določila na ventralni strani lobanje.
Prisotnost sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) sem preverjala ločeno za velikost in obliko lobanje za vsako vrsto posebej. Sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje (SSDV) sem analizirala s primerjavo centroidne velikosti samcev in samic, pri čemer sem uporabila t-test. Za preverjanje sekundarnega spolnega dimorfizma v obliki lobanje (SSDO) sem uporabila multivariatno analizo variance (MANOVA). Razlike med spoloma ni bila pri nobeni vrsti signifikantna, zato sem v nadaljnjih analizah spola obravnavala združeno.
Variabilnost v velikosti lobanje med štirimi vrstami sem preverila z enosmerno analizo variance (ANOVA). V analizo sem vključila vseh 362 osebkov. Rezultati analize variance so bili visoko signifikantni (F=51,87; p<0,0001). Posteriorni test Je pokazal značilne razlike med pari vrst: lasistanius – roberti, lasistanius – gud in nivalis – roberti.
Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo, kjer so Prokrustove koooridnate predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Diskriminantna analiza je pokazala na signifikantne razlike med vrstami (Wilksova lambda=0,049 df1=108 df2=968,2 F=15,59 p<0,0001). Najbolj podobni sta bili vrsti C. lasistanius in C. gud, najbolj različni pa so bili pari med C. roberti in ostalimi vrstami.
Ugotovitve o morfometričnih odnosih med vrstami sem primerjala z genetskimi odnosi. Podatke o nukletoidnih zaporedjih sem pridobila s pomočjo genetske banke (GenBank), pri čemer so bile lokalitete osebkov podobne lokalitetam vzorcev iz materiala za magistrsko nalogo. Na podlagi pridobljenih podatkov sem s pomočjo programa MAFFT izrisala dendrogram filogenetskih odnosov. Rezultati so pokazali, da vrsti C. lasistanius in C. gud tako na podlagi morfometričnih kot genetskih odnosov predstavljata sestrsko skupino. Par vrst gud-lasistanius je bil najbolj podoben C. nivalis, medtem, ko je bila vrsta C. roberti najbolj samosvoja. Rezultati morfometričnega drevesa se niso skladali s tipologijo genetskega drevesa. Zaključujem, da ima na obliko lobanje večji vpliv način življenja kot pa filogenetska sorodnost. Uvrščanje vrste C. roberti v skupine znotraj rodu Chionomys bi tako lahko bil predmet nadaljnih raziskav.
Ključne besede: Chionomys, Chionomys nivalis, Chionomys gud, Chionomys roberti, Chionomy lasistanius, geometrijska morfometrija, morfometrična varibilnost, spolni dimorfizem, ventralna stran lobanje, oslonilne točke
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1022; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,05 MB) |
4. Prepričanja, vezana na timsko delo in učiteljevo vlogo pri vzpostavljanju spoštljivih vrstniških odnosov: razlike med učitelji razredne in predmetne stopnjeTjaša Lipovnik, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se povezujeta dva koncepta: vloga učitelja pri vzpostavljanju vrstniških odnosov in timsko delo. Namen raziskave je bil preveriti stališča osnovnošolskih učiteljev do timskega poučevanja ter do vloge učitelja pri vzpostavljanju pozitivnih vrstniških odnosov v šoli. Preverilo se je tudi, ali v navedenih konceptih obstajajo razlike med učitelji razrednega in predmetnega pouka.
V empiričnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda na vzorcu 116 osnovnošolskih (50 % predmetnih in 50 % razrednih) učiteljev. Vsi podatki so bili pridobljeni v obliki fizičnih in spletnih anketnih vprašalnikov in obdelani kvantitativno.
Z rezultati raziskave se dokazuje, da osnovnošolski učitelji dajejo priložnost timskemu delu. Socialne odnose in vzdušje na delovnem mestu se osebno ocenjuje kot harmonične in spodbudne. Večini osnovnošolskim učiteljem je pomembno, da v razredu vlada prijetna, sproščena in spodbudna razredna klima. Medosebne odnose med učenci se večina ugotavlja z opazovanjem. V določenih segmentih raziskave so se pokazale razlike med razrednimi in predmetnimi učitelji, vendar so zanemarljive. Pri vzpostavljanju pozitivnih odnosov z učenci in med učenci pa se pogosteje poroča s strani razrednih učiteljev v primerjavi s predmetnimi.
Ključne besede: tim, timsko delo, učitelji, vrstniški odnosi, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1499; Prenosov: 203
Celotno besedilo (2,17 MB) |
5. Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) za poučevanje naravoslovnih predmetov na srednjih šolah KoroškeTina Lipovnik, 2016, magistrsko delo Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) nas spremlja že povsod. V zadnjih letih pa se vedno bolj propagira tudi uporaba IKT pri poučevanju v šoli. Zaradi tega je IKT postala tudi predmet preučevanja raznih raziskovalcev v Sloveniji in po svetu. Z raziskavami, povezanimi z IKT v šolstvu, so se ukvarjali že v Gani, Grčiji, na Japonskem in v Maleziji. Obsežno raziskavo, trajajočo več let, na področju uporabe IKT pri poučevanju v srednjih šolah Slovenije je izvedel že Ivan Gerlič. Ugotavljal je opremljenost šol, nabor aplikacij, način uporabe in v katerih stopnjah ure učitelji največ uporabljajo IKT. V večini primerov je IKT smatrana samo kot motivirajoč dejavnik za dijake in učence, vendar ima lahko uporaba le-te veliko večji pomen, še posebej se to izrazi pri učencih s posebnimi potrebami.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti opremljenost koroških srednjih šol z IKT tehnologijo, uporabo le-te pri naravoslovnih predmetih ter stališča učiteljev naravoslovnih predmetov do uporabe IKT pri poučevanju.
Pri izvedbi ankete je sodelovalo šest srednjih šol Koroške. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili potrebne podatke in jih potem analizirali. Ugotovila sem, da imajo učitelji v večini na voljo računalnik, projektor ter prenosne računalnike, ki pa so tudi najbolj uporabljeni IKT pripomočki pri poučevanju v zadnjih petih letih. Znanje o uporabi IKT so pridobili večinoma s samoizobraževanjem, nekaj učiteljev pa je tudi dvopredmetne vezave z informatiko. Njihov odnos do uporabe IKT pri poučevanju je zelo pozitiven. IKT predvsem uporabljajo za urejanje besedil (Word), brskanje po spletu in e-redovalnico. Večina učiteljev vidi v uporabi IKT pri poučevanju dodatno motivacijo za dijake, predvsem v uporabi merilnikov in i–table. Še vedno pa se IKT uporablja za podajanje nove snovi, zelo malo pa za ocenjevanje znanja, kar lahko povežemo tudi s tem, da so učitelji izpostavili načelo nazornosti, ki ga z uporabo IKT po njihovem mnenju najlažje dosežejo. Nihče od anketiranih ni pomislil na učence s posebnimi potrebami. Povezavo z učenci s posebnimi potrebami lahko zasledimo le pri zadnjem vprašanju, kjer je nekaj učiteljev zapisalo, da je prednost uporabe IKT pri učilih, ki manjkajo. Nekaj pa jih izpostavlja tudi problem s samim znanjem o uporabi IKT, ki se jim zdi pomanjkljiva – premalo izobraževanj na področju uporabe IKT.
Ključne besede: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT), Koroška, naravoslovni predmeti.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 3400; Prenosov: 338
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. Problemsko zasnovano eksperimentalno delo na primeru kemijske kinetikeTina Lipovnik, 2016, magistrsko delo Opis: Pouk kemije lahko poteka na več načinov. Velikokrat pouk kemije sloni na eksperimentalnem delu, ki je lahko demonstracijski eksperiment ali eksperimentalno delo učencev. Samo eksperimentalno delo pa je lahko uporabljeno tudi v različnih stopnjah ure. Lahko služi kot motivacijsko sredstvo v uvodu v uro ali kot sredstvo za pridobivanje novega znanja v osrednjem delu učne ure. Eksperimentalno delo učencev se pri pouku uporablja manj pogosto. Največkrat je vzrok za to pomanjkanje časa in materiala. Če pa se učitelji že lotijo eksperimentalnega dela učencev, le-to poteka v skupinah in po že v naprej pripravljenih delovnih listih. Delo v skupinah dijakom nudi različne možnosti, tudi učenje prilagajanja, komuniciranja in odgovornosti. Takšnemu delu ali učenju pravimo sodelovalno učenje. Sodobni trendi izobraževanja, ki so jim sledili s projektom PROFILES, so spodbuda učiteljem, da bi večkrat načrtovali in vodili dijake k samostojnemu načrtovanju eksperimenta. Tovrstne spretnosti in kompetence so po Bloomovi taksonomiji uvrščena v najvišji nivo znanja – sintezo.
Namen magistrskega dela je ugotoviti stanje na področju samostojnega načrtovanja eksperimentalnega dela dijakov s preprostimi nalogami s področja dejavnikov, ki vplivajo na hitrost kemijskih reakcij.
Z izvedbo pred in po testa smo preverjali znanje dveh razredov dijakov na izbrani srednji šoli o dejavnikih, ki vplivajo na hitrost kemijskih reakcij in spremljali smo njihovo sodelovalno delo pri skupinskem načrtovanju eksperimentalnega dela. Ugotovili smo, da je teoretično znanje dijakov zadovoljivo, da dobro sledijo v naprej pripravljenim navodilom za delo, ki ga je načrtoval učitelj, večje težave pa se pojavijo pri samostojnem razmisleku ob zadanem problemu in načrtovanju eksperimentalnega dela.
Ključne besede: Eksperimentalno delo, sodelovalno delo, kemijska kinetika, dijakovo samostojno načrtovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 2131; Prenosov: 237
Celotno besedilo (3,12 MB) |
7. DEVIZNI TEČAJ IN TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE NA MADŽARSKEMLucija Lipovnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Devizni tečaj je ena izmed najpomembnejših cen v ekonomiji, saj pomembno vpliva na izvoz in uvoz blaga in storitev ter vpliva na mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Delo diplomskega seminarja povzema sistem in gibanje deviznega tečaja valute Madžarske v obdobju od januar 1999 do oktober 2010. Madžarska uporablja sistem fleksibilnega deviznega tečaja in sicer alternativo plazeči deviznotečajni sistem (crawling peg) s pasom ±2.25 %. Devizni tečaj madžarskega forinta je v obravnavanih obdobjih, v primerjavi z evrom dokaj stabilen, večja nihanja so zgolj v obdobju svetovne gospodarske krize. Na podlagi efektivnega deviznega tečaja smo ugotovili, da ima madžarsko gospodarstvo dober konkurenčni položaj med gospodarskimi partnericami.
Neposredne tuje investicije so pomemben dejavnik gospodarske rasti, še posebej za gospodarstva v tranziciji, kamor sodi tudi Madžarska. Poleg svežega kapitala, ki se običajno omenja kot glavna prednost tujih investicij, so neposredne tuje investicije predvsem instrument mednarodnega prenosa razvojnih dejavnikov, kot so tehnologija, management, dostop do tujih trgov, integracija v mednarodno gospodarstvo in znanja v najširšem smislu. Madžarska je po obsegu neposrednih tujih investicij na prebivalca danes vodilna v državah vzhodne in srednje Evrope. Obseg neposrednih tujih investicij je v 12 letih dosegel priliv 32.564,31 milijarde evrov.
Ključne besede: devizni tečaj, konkurenčnost, neposredne tuje investicije, Madžarska, Maastrichtski konvergenčni kriteriji.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 2275; Prenosov: 153
Celotno besedilo (667,66 KB) |
8. UPORABA IN UČINKOVITOST KOMPLEKSNE BRALNE STRATEGIJE VŽN V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLETjaša Lipovnik, 2011, diplomsko delo Opis: Pismenost je bila nekoč dejavnost določenih družbenih slojev in se je nanašala izključno na obvladanje branja in pisanja. V sodobnem svetu, moderni družbi, pa je postala eno temeljnih orodij za delovanje slehernega posameznika. Z različnimi oblikami pismenosti, kot so jutranje novice v časopisu, imena ulic, obvestila na cestah, branje in pisanje na delovnem mestu, šolah, skoraj ni mogoče preživeti dneva. Računalniki, televizorji, mobilni telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so postali del našega vsakdanjika. Pomen pismenosti, tako za posameznika kot za družbo, nenehno narašča.
Naloga nas, bodočih učiteljev, je pripraviti otroke na svet, ki teži k nenehnim spremembam in napredku. Otroci se naj razvijejo v enkratne vrstnike, prijatelje, mladostnike, sodelavce, starše in odlične intelektualce, ki jim funkcionalna pismenost ni tujka.
V svoji diplomski nalogi se bom dotaknila širokega pojma, ki je povezan z besedo branje. Osredotočila se bom na bralno učno strategijo VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil?
Na eni izmed osnovnih šol na Koroškem sem v tretjih razredih to strategijo preizkusila in preverila njeno učinkovitost. Eden izmed razredov je bil kontrolni razred (3. b), drugi pa eksperimentalni (3. a). Nobeden izmed razredov še ni obravnaval neumetnostnih besedil po bralni strategiji VŽN. Pri delu sem si pomagala z eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Po prvem preverjanju sem – skupaj z eksperimentalnim razredom – dva meseca, vsak četrtek drugo in tretjo šolsko uro, obravnavala različna neumetnostna besedila z že omenjeno metodo. Kontrolni razred te strategije pri svojem delu ni uporabljal. Po dveh mesecih sem ponovno izvedla preverjanje in rezultate obeh preverjanj vnesla v tabele.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, dejavniki bralne učinkovitosti, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne učne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN, opismenjevanje.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2011; Ogledov: 4405; Prenosov: 395
Celotno besedilo (2,33 MB) |
9. |
