| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 738
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Jekleni most s poševnimi kabli dolžine 100 m
Klementina Knez, 2022, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela je prikazana zasnova jeklenega mostu s poševnimi kabli dolžine 100 m in glavnega razpona 60 m. Premostitvena konstrukcija je namenjena mešanemu prometu. Na sredini se nahajata 2 pasova, namenjena motornemu prometu, ter na vsaki strani pas za kolesarje in pešce. Izvedena je statična in dinamična analiza za obtežne kombinacije ter nato dimenzioniranje po mejnem stanju nosilnosti in mejnem stanju uporabnosti v skladu z Evrokod standardi. V sklopu dimenzioniranja je izvedena tudi zasnova ter analiza podpornih konstrukcij, kjer je za krajni opornik izbran podporni zid, za temelj pilona pa so uporabljeni piloti.
Ključne besede: gradbeništvo, most s poševnimi kabli, jeklene konstrukcije, piloti
Objavljeno v DKUM: 20.05.2022; Ogledov: 4; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (10,44 MB)

2.
Model kompetenc managementa v letalskih mikro podjetjih
Sandi Knez, 2022, doktorska disertacija

Opis: Na področju letalstva in praktično v vseh organizacijah, je za ustrezno delovanje, učinkovito in uspešno doseganje ciljev, potrebno ustrezno znanje zaposlenih. Ob znanjih, ki se predvidevajo v naboru potrebnih in izhajajo iz formalnega izobraževanja, je vedno bolj v ospredju nabor znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti, ki jih je moč združiti v okviru kompetenčnega modela. Še posebej na področju letalstva, ki predstavlja zahtevno obvladovanje kompetenc zaposlenih, je pomembno izpostaviti pomen vključevanja zaposlenih z ustreznim naborom znanj, spretnosti, veščin in sposobnosti.
Ključne besede: model kompetenc, management, letalska industrija, integrirani sistem managementa, letalska mikro podjetja
Objavljeno v DKUM: 12.04.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Stabilnost in kontrolirano sproščanje vitamina D v simulacijskih raztopinah : magistrsko delo
Danijel Lavrič, 2022, magistrsko delo

Opis: Stabilnost in topnost vitamina D v raztopinah sta pomembni lastnosti, ki jih je potrebno dobro poznati pri pripravi različnih formulacij prehranskih dopolnil ali zdravil. Znano je, da je vitamin D slabo topen v vodnih raztopinah, prav tako pa vemo, da je občutljiv na pH, svetlobo, temperaturo ter hitro oksidira. Namen našega magistrskega dela je bil predvsem določiti stabilnost in topnost vitamina D v različnih simulacijskih raztopinah. S pomočjo stresnih testov smo preverjali vpliv temperature in pH na razpad vitamina D v raztopini. Analize dobljenih vzorcev smo opravili na napravi LC-MS in ugotovili, da razpad sicer najhitreje poteka pri temperaturi 60°C, vendar temperatura pri razpadanju, ni odločilni faktor. Bolj pomembna je namreč izbira raztopine oz. njen pH, saj so rezultati analiz pokazali, da se razpad v HCl začne zelo hitro, medtem ko prve razpadne produkte v primeru NaOH in H2O2, opazimo šele po 4 urah. Nizek pH in visoka temperatura torej najbolj negativno vplivata na stabilnost vitamina D v raztopinah. S pomočjo testov topnosti smo ugotovili, da v vodi dosežemo samo 1 % deleža topnosti vitamina D, kot se ga raztopi v MeOH. V raztopini 0,1 % SDS ta delež sicer znaša 7 %, vendar je tudi to dokaj malo. Z primerjavo topnosti različnih formulacij smo potrdili, da se tableta in kapsula v SDS v celoti raztopita, pri čemer pa je vitamin D v obliki kapsule bolj zaščiten pred vplivi okolice, kot v tableti. V zadnjem delu magistrskega dela smo opravili še teste v simuliranih gastrointestinalnih pogojih. Simulirane raztopine sline in želodčnih sokov smo pripravili s pomočjo encimov α-amilaze (slina) in pepsina (želodec). Rezultati analiz so pokazali, da α-amilaza odločilno vpliva na topnost vitamina D v ustih, medtem ko pepsin v želodcu na topnost nima vpliva. Najvišje koncentracije raztopljenega vitamina D smo dosegli v simuliranih oralnih pogojih, medtem ko je v kislih želodčnih koncentracija začela upadati oz. je vitamin D začel razpadati. Zaradi tega bi bilo smiselno narediti primerjavo uporabe ustnih pršil z klasičnimi trdnimi formulacijami, ki vsebujejo vitamin D. Sicer pa pri nadaljnjih raziskavah na tem področju, priporočamo uporabo manjših volumnov in nižjih koncentracij α-amilaze, ki naj bo pripravljena v vodni raztopini.
Ključne besede: Stabilnost vitamina D, topnost vitamina D, gastrointestinalni testi, pepsin, α-amilaza
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 146; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

4.
5.
Primerjava klinične in patološke diagnostike v oceni tveganja bolnic z rakom endometrija
Leja Ocvirk, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: rak endometrija, ocena tveganja, molekularna klasifikacija
Objavljeno v DKUM: 07.02.2022; Ogledov: 87; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (629,57 KB)

6.
Vpliv velikosti delcev na vsebnost polifenolov in kanabinoidov v ekstraktih industrijske konoplje : magistrsko delo
Tjaša Damijan, 2021, magistrsko delo

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je zdravilna rastlina s poreklom iz Srednje Azije, ki človeštvo spremlja že več tisoč let. V zadnjem času vzbuja pozornost zaradi številnih aplikacij. Konopljino steblo se uporablja kot vir vlaken za gradbeno, papirno, tekstilno in avtomobilsko industrijo, semena konoplje v živilski industriji za pridobivanje konopljinega olja, listi in cvetovi konoplje pa kot vir bioaktivnih sestavin. Danes je vse večji trend uporabe industrijske konoplje v farmacevtske namene. Sorte konoplje Cannabis Sativa L. vsebujejo nizke ravni Δ9-tetrahidrokanabinola (THC) in se lahko uporabljajo za proizvodnjo terapevtskih izvlečkov, bogatih s kanabidiolom (CBD), ki ima širok razpon farmacevtskih učinkov na človeka z izjemnim medicinskim potencialom pri nevroloških boleznih in protitumorskih aplikacijah. V magistrskem delu smo pridobili izvlečke različnih delov industrijske konoplje in raziskali njihove možne inhibicijske učinke na rakaste celice. S sejalnim postopkom industrijske konoplje smo pridobili sedem frakcij materiala iz različnih delov rastlin, jih ekstrahirali z uporabo ultrazvočne in superkritične ekstrakcije ter nato dekarboksilirali. Za izolacijo olja iz frakcije, ki je vsebovala semena konoplje, smo uporabili destilacijo z vodno paro po Clevengerju. Z UV-spektrofotometrijo smo v dobljenih ekstraktih spremljali deleže bioaktivnih komponent v posameznih frakcijah. Analizirali smo vsebnost celokupnih fenolov, flavonoidov in proantocianidinov. Za pridobljene produkte po ekstrakciji smo izvedli LC-MS/MS analizo. Določeni so bili kanabinoidi CBD, CBDA, CBGA, CBC, CBN, THC in THCA. Nazadnje smo preverili učinek ekstraktov na celice človeškega melanoma (WM-266-4) in na podlagi vidnega preskoka oblike celic uspeli določiti mejno koncentracijo, potrebno za zaviranje nadaljnje delitve rakavih celic (c = 0,001 mg/ml). Rezultati so pokazali, da je ekstrakt, pridobljen iz najbolj fine frakcije sejanja (konopljin prah), veliko bogatejši z biološko aktivnimi komponentami kot ekstrakt frakcije bolj grobega mletja (konopljina stebla). Ekstrakti materiala z višjo vsebnostjo kanabinoidov so pokazali večjo inhibicijo rakastih celic kot ekstrakti materiala z nižjo vsebnostjo kanabinoidov. Predpostavljamo, da je visok delež kanabinoidov v izvlečkih bistven za inhibicijo metabolne aktivnosti rakastih celic. Z magistrskim delom smo potrdili, da ima sejanje konoplje pomembno vlogo pri pridobivanju kakovostnega ekstrakta. Opazna je bistvena razlika, predvsem pri vsebnosti CBD-komponente. S sejanjem lahko natančneje določimo, kateri del materiala bomo ekstrahirali, in posledično zmanjšamo porabo topila ter s tem količino odpadkov pri predelavi.
Ključne besede: industrijska konoplja, kanabinoidi, CBD, WM-266-4 celice, sejanje.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
Ekstrakcija amigdalina iz jedrc koščičastega sadja in testiranje antioksidativne aktivnosti ekstraktov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nika Atelšek Hozjan, 2021, diplomsko delo

Opis: Farmacevtska, kozmetična kot tudi prehrambena podjetja že vrsto let uporabljajo jedrca koščičastega sadja za pridobivanje ekstraktov, destilatov in olj. Omenjeni ekstrakti po navedbah iz literature vsebujejo amigdalin, ki se je v drugi polovici prejšnjega stoletja na trgu pojavil pod imenom vitamin B-17. Navajajo tudi, da amigdalin zavira nastajanje rakavih celic ter ima pozitiven vpliv na tumorska obolenja. Raziskovali smo, ali ekstrakti koščičastega sadja resnično vsebujejo amigdalin, ter se osredotočili na njegovo izolacijo. V ta namen smo izvajali ekstrakcije po Soxhletu ter v ultrazvočni kopeli. Spremljali smo tudi kinetiko ekstrakcije in želeli določiti optimalne obratovalne pogoje za pridobitev ekstraktov s čim višjo vsebnostjo amigdalina. V dobljenih ekstraktih smo z uporabo kromatografske analize z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost amigdalina. Vsebnost skupnih fenolov v ekstraktih smo določali spektrofotometrično. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo preverjali z uporabo DPPH radikalske metode. V diplomskem delu smo uspešno izolirali amigdalin in ugotovili, da na njegovo vsebnost v ekstraktih vpliva tako izbira topila kot tudi temperatura. Ker so jedrca koščičastega sadja polna maščobnih spojin, je za izolacijo amigdalina iz tovrstnega materiala primerneje uporabiti manj polarna topila kot so dietil eter, etanol in metanol. Ugotovili smo, da antioksidativna aktivnost dobljenih ekstraktov ni nujno pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin vendar pa na vsebnost skupnih fenolov vpliva izbira ekstrakcijske metode in temperatura ekstrakcije. DPPH test je za komponento amigdalina pokazal negativne rezultate, zato nismo dokazali antioksidativnega delovanja.
Ključne besede: amigdalin, ekstrakcije, LC-MS/MS, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, DPPH
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
Ozelenitev voznega parka v podjetju avtoprevozništvo uroš škrinjar s.p.
Anja Perušič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V začetku diplomske naloge, smo najprej predstavili izbrani problem, ki smo ga podrobneje opisali. Nadaljevali smo s cilji in tezami, ki smo jih določili in predstavili, sledile so predpostavke in omejitve, ki smo jih predstavili, ter na koncu določili metode dela, ki smo jih uporabljali pri celotnem raziskovanju. Sledilo je poglavje teoretične osnove, kjer smo najprej na kratko predstavili logistiko in zeleno logistiko, ki je pomembna za izbrano temo, potem je bilo napisanega nekaj o zgodovini in pridobivanju nafte ter gibanju cen goriva. Sledilo je poglavje okoljski vidik, kjer smo predstavili emisijske standarde EURO ter toplogredne pline, ki so še kako pomembni za izbrano temo, ter predstavili emisije CO2, ki jih izpuščajo določena prevozna sredstva. Na koncu so bile predstavljene različne trajnostne tehnologije, kot so električna vozila, vozila na plin itd. V naslednjem poglavju smo najprej predstavili podjetje ter tovorna vozila v njem (vozni park). Pri tem smo s pridobljenimi podatki iz leta 2019 izračunali povprečno porabo goriva, stroške goriva in količino izpuščenega CO2 za vsako tovorno vozilo posebej. Zadnje poglavje se je navezovalo na predloge in rešitve, kjer smo poiskali primerna alternativna tovorna vozila, ki bi zamenjala trenutna. Slednja smo izbrali na podlagi pridobljenih izračunov. Na koncu smo še za vsako predlagano alternativno tovorno vozilo izračunali čas povračila naložbe, pri čemer smo z izračuni prikazali, v kolikem času bi se podjetju povrnila investicija v nova altnernativna tovorna vozila v primeru, da bi se podjetje odločilo za zamenjavo.
Ključne besede: onesnaževanje okolja, CO2 – ogljikov dioksid, podjetje Avtoprevozništvo Uroš Škrinjar s.p., ozelenitev voznega parka, nova alternativna tovorna vozila, prihranki novih alternativnih tovornih vozi
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

9.
Ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa z uporabo vodikovih tehnologij v transportu
Matevž Pavlič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Onesnaževanje okolja in posledično globalno segrevanje je v zadnjih desetletjih postal velik problem. Največji povzročitelj so izpusti ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi gorenja fosilnih goriv. V prihodnosti bomo morali delati na ozaveščanju ljudi in spodbujati uporabo alternativnih virov pogonskih goriv, da bomo s tem pripomogli k manjši onesnaženosti planeta, vode in zraka. Na področju prometa bo potrebno pomladiti slovenski vozni park, za vozila na alternativna goriva pa vzpostaviti ustrezno infrastrukturo. V diplomskem delu smo predstavili alternativne vire pogonskih goriv in se še posebno osredotočili na vodik, ki v zadnjem času postaja vroča tema kot pogonsko gorivo osebnih vozil. Podrobneje sta predstavljeni tudi najnovejši vozili, ki ju poganja vodik. Diplomska naloga zajema tudi anketo, ki je bila izvedena prek spleta. V anketi smo preverili poznavanje in uporabo alternativnih goriv. Vprašali smo o pripravljenosti ljudi uporabljati vodik kot alternativni vir pogonskega goriva, če bi s tem zavestno pripomogli k zmanjšanju onesnaženosti okolja.
Ključne besede: Ogljični odtis, alternativni viri pogonskih goriv, vodik, transport, osebno vozilo na vodik, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 210; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (35,66 MB)

10.
Poslovni načrt podjetja Partner M&L
Simona Kupec, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo izdelali predlog poslovnega načrta za novoustanovljno podjetje Partner M&L. Podjetje se bo ukvarjalo s storitvijo upravljanja družbenih omrežij za druge poslovne subjekte B2B in poslovnim svetovanjem. Upravljanje družbenih medijev je postopek ustvarjanja, objavljanja, promocije in kreiranja vsebin na kanalih družbenih medijev, kot sta Facebook in Instagram. V diplomskem delu smo preučili strokovno literaturo s področja podjetništva, družbenih omrežij in povratne logistike. Ugotovili smo, da so spremembe v poslovnem svetu stalnica. Bistveni vpliv na poslovno okolje je imel razvoj interneta in s tem razvoj družabnih omrežij. Družabna omrežja pa so prinesla spremembe v marketingu, načinu komuniciranja in skrbi za stranke. Prisotnost na družbenih omrežjih je danes nujna. Izdelali smo anketni vprašalnik in izvedli raziskavo s katerimi izzivi se podjetja srečujejo pri upravljanju družbenih profilov. Izsledki raziskave kažejo, da veliko podjetij nima ne znanja ne časa za upravljanje le-teh. 57 % vprašanih bi za upravljanje zato najelo zunanjega izvajalca. Na vprašanje ali imajo težave z vračili, pa je 45 % vprašanjih odgovorilo pritrdilno. Dobro obvladovanje logističnih procesov je nujno za uspešnost vsake fizične in spletne prodaje, pomeni pa tudi nižje stroške za ravnanje z izdelki za stranke ter zanesljivost, prožnost in hitrost oskrbe. Namen diplomskega dela je, da skozi celotno strukturo poslovnega načrta obdelamo vse elemente poslovnega načrta ter ugotovimo ali je poslovna ideja trženja produktov za druge poslovne subjekte z uporabo prodajnega kanala družbenih omrežij smotrna. Ugotovili smo, da je poslovni model, ki ga razvijamo zaželen in predvideva uspešno realizacijo ciljev.
Ključne besede: poslovni načrt, družbeni mediji, upravljanje družbenih medijev, Facebook, Instagram, povratna logistika
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (968,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici