Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This review provides a comprehensive Life Cycle Assessment (LCA) of a cosmetic cream to assess the environmental impacts throughout its entire life cycle, from raw material extraction to disposal, using the methodology according to international standards. The LCA was performed using the OpenLCA 2.0.1 software, with data from the Ecoinvent 3.8 database and relevant literature. The assessment focused on multiple impact categories, including climate change, acidification, eutrophication (freshwater, marine and terrestrial), ecotoxicity (freshwater), human toxicity (cancer and non-cancer), ionizing radiation, land use, ozone depletion, photochemical ozone formation, resource use (fossils, minerals and metals), and water use. The LCA of a cosmetic cream containing gold nanoparticles revealed significant environmental impacts across critical categories. The total climate change potential was 2596.95 kg CO2 eq., driven primarily by nanoparticle synthesis (60.7%) and electricity use (31.9%). Eutrophication of freshwater had the highest normalized result (3.000), with nanoparticle synthesis contributing heavily, indicating the need for improved wastewater treatment. The resource use (minerals and metals) scored 1.856, while the freshwater ecotoxicity reached 80,317.23 CTUe, both driven by the nanoparticle production. The human toxicity potentials were 1.39 × 10−6 CTUh (cancer) and 7.45 × 10−5 CTUh (non-cancer), linked to emissions from synthesis and energy use. The LCA of the cosmetic cream revealed several critical areas of environmental impact. The most significant impacts are associated with gold nanoparticle synthesis and electricity use. Addressing these impacts through optimized synthesis processes, improved energy efficiency, and alternative materials can enhance the product’s sustainability profile significantly.
Ključne besede: life cycle assessment, cosmetic cream, environmental impacts, gold nanoparticles
Objavljeno v DKUM: 17.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Most trees and other woody plants growing within urban areas are deliberately cultivated native or non-native plants. Opportunities for spontaneous establishment and spread of woody species are scarce in an urban environment, especially if the establishment begins from seeds. We hypothesized that urban hedges might offer safe sites for the spontaneous establishment of woody plants, which reach the hedges through propagule dispersal. We recorded the species composition of urban hedges in Maribor (NE Slovenia) in a gradient from the city centre outwards and evaluated the species' invasive potential and ecological requirements, along with hedge characteristics. Results show that hedges facilitated the survival and growth of 69 woody plants from 28 families. Among these, 62% were non-native and 10% were locally invasive. Most of recorded non-native woody plants were ornamentals. Moreover, for native species, we show that the stressful, warmer urban environment mostly facilitates the establishment of species in the genera Hedera and Acer. Comparison of non-native and native plants showed the former are more drought and heat tolerant than the latter. We further show that with distance from the city centre, the number of bird-dispersed species increases, in contrast to the wind-dispersed species. Additionally, our results suggest evergreen hedges may be less permeable to wind-dispersed propagules than deciduous hedges. Next, we stress the importance of paved surfaces and urbanization, selecting for the thermophile, drought tolerant, wind-dispersed woody plants that find refuge in urban hedges. Our results suggest urban hedges can facilitate the establishment of a wide range of woody plant species.
Ključne besede: biodiversity, green infrastructure, ornamental plants, species richness, urban ecosystem, vegetation
Objavljeno v DKUM: 03.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces depaletizacije, ki smo ga v podjetju AneFill zasnovali za podjetje Radenska; proizvodnjo pijač, ki je bilo naš naročnik. Obravnava se problem pri transportu praznih pločevink s polne palete na transportni trak, ki vodi naprej po transportni liniji do polnilca pijače. Pri tem se je bilo treba osredotočiti na razpoložen prostor in druge omejitve pri rekonstrukciji in nadgradnji iz obstoječega ročno vodenega depaletizerja, da le-ta postane avtomatsko voden depaletizer. Pomeni, da stroj samostojno potisne prazne pločevinke s palete na transportni trak in pri tem tudi odvzame vmesni karton. Ta cikel se ponavlja večkrat, dokler paleta ni prazna. V diplomskem delu je posebej opisano celotno delovanje in snovanje posameznih komponent depaletizerja ob pomoči različnih tipov slik, preračunov in končnega izgleda avtomatiziranega depaletizerja.
Ključne besede: Depaletizacija, rekonstrukcija stroja, depaletizer pločevink
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0

Opis: Slovenski računovodski standardi so pravila stroke, ki jih oblikuje Slovenski inštitut za revizijo in narekujejo norme o strokovnem ravnanju na področju računovodenja. S 1. januarjem so se na področju računovodenja zgodile spremembe, saj so v veljavo stopile spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov. Osredotočila se bom na vprašanje, v kolikšni meri gre pri posameznih spremembah za pomembne vsebinske spremembe, v kolikšni meri pa zgolj za manjše tehnične popravke, ter kakšen je njihov pričakovani vpliv na računovodsko poročanje. Razumevanje sprememb je pomembno, saj so pravila stroke ključna za evidentiranje, razumevanje in prikaz poslovnih dogodkov. Analizirala bom nove standarde in jih primerjala z obstoječimi. Moj cilj pri tem je, da preučim, kako močno so se standardi v letu 2024 spremenili v primerjavi s prejšnjo različico, ter ali te spremembe bolj vsebinske ali bolj redakcijske narave. Prišla sem do ugotovitve, da so bili standardi, ki obravnavajo opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, finančne naložbe, zaloge in časovne razmejitve, podvrženi večjim vsebinskim popravkom. V ostale standarde pa so bile uvedene spremembe redakcijske narave, ki so prispevale k izboljšanju jasnoti in natančnosti teh standardov.
Ključne besede: Slovenski računovodski standardi, računovodsko poročanje, spremembe in vpliv.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Marsikdo se ne zaveda vpliva razvoja civilizacije na različne aspekte življenja. Definitivno pa se ljudje ne zavedajo začetkov računovodstva že v antičnih časih, ki so bili tesno povezani s takratnim trgovanjem, oboje pa je potekalo v povsem drugačni obliki kot danes. Vsebina diplomskem dela vas bo popeljala skozi celotno zgodovino računovodstva, od njegovih začetkov, ki segajo približno 3000 let pr. n. št. v Mezopotamiji, pa vse do današnjih dni. Po arheoloških izkopavanjih je razvidno, da se je računovodstvo začelo razvijati v Mezopotamiji, kjer so prve oblike računovodskih zapisov uporabljali trgovci in upravniki, da bi beležili transakcije in zaloge. V nadaljevanju se osvetli, kako je razvoj civilizacij in trgovanja vplival na napredek računovodstva, pa tudi, kako so različne civilizacije prispevale k oblikovanju te ključne ekonomske dejavnosti. V srednjem veku je računovodstvo doživelo pomembne spremembe, še posebej pod vplivom Italijanov, ki so s svojo inovativnostjo in sistematizacijo znatno prispevali k razvoju stroke. Italijanski trgovci in bankirji so uvedli dvostavno knjigovodstvo, ki se uporablja še danes in predstavlja temelj sodobnega računovodstva. Skozi pretekle industrijske revolucije je računovodstvo doživelo velike spremembe in napredke. Od ročnih zapisov in knjigovodskih knjig se je računovodstvo razvilo v bolj organizirano in tehnološko podprto dejavnost. V diplomskem delu so vključeni tudi vplivi trenutne, četrte industrijske revolucije, ki prinaša digitalizacijo, avtomatizacijo in uporabo umetne inteligence v računovodstvu. Prednosti teh tehnoloških inovacij vključujejo večjo natančnost, hitrejše obdelave podatkov in zmanjšanje človeških napak. Posvetila sem se na prihodnost računovodske stroke, tako da sem se poglobila v tako tehnične kot vsebinske vidike razvoja. Ne le da boste v delu našli pregled svetovnega razvoja računovodstva, temveč je osvetljen tudi razvoj na Slovenskem. Predstavljene so ključne prelomnice in dogodki, ki so oblikovali računovodsko prakso v Sloveniji. Poleg teoretične opredelitve prihodnosti računovodske stroke boste našli tudi rezultate ankete, ki je bila izvedena med učitelji na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah s področja računovodstva in revizije. Ta anketa prinaša vpogled v mnenja in pričakovanja strokovnjakov glede prihodnosti računovodske izobrazbe in prakse.
Ključne besede: računovodstvo, zgodovina, razvoj, digitalizacija, prihodnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,10 MB)