Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo obravnava, ali virusna sporočila s čustvenčki povečajo čustveno privlačnost sporočila pri posameznikih v starostni skupini od 25 do 34 let. Osredotoča se na doživljanje sporočil s čustvenčki in brez njih, in čustvene dejavnike, kateri vplivajo kako prejemniki presojajo verodostojnost in zaupnost teh sporočil. V dobi digitalizacije so pri digitalni komunikaciji čustvenčki vsakodnevno prisotni, saj jih ljudje uporabljamo kot čustveno izražanje in čustveno komunikacijo. Vse pogosteje so čustvenčki del zlonamernih sporočil, katere uporabljajo akterji, ki se poslužujejo socialnega inženiringa, da bi z manipulacijo čustev žrtve dosegli svoje zlonamerno dejanje, največkrat z namenom, da jim ti prostovoljni razkrijejo zaupne informacije ali pa omogočijo dostop do sistemov. V zaključnem delu smo se osredotočili na empirično raziskavo, katera temelji na analizi odzivov na zlonamerna sporočila, ta pa temelji na spletni anketi. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju vpliva čustvene komunikacije v digitalnem okolju, ter izpostavlja pomen čustvene manipulacije kot učinkovito orodje v tehnikah socialnega inženiringa. Delo pa hkrati opozarja, da je potrebna večja ozaveščenost uporabnikov pri presoji sporočil, prejetih preko spletnih in elektronskih kanalov. Rezultati nakazujejo, da čustvenčki v nekaterih primerih vplivajo na zaznavanje zlonamernih sporočil, saj te lahko prispevajo k bolj pozitivnem vtisu in zmanjšanju previdnosti pri uporabnikih.
Ključne besede: digitalna komunikacija, socialni inženiring, zlonamerna sporočila, čustvenčki, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,93 MB)