1. Attachment in close relationships and glycemic outcomes in children with type 1 diabetesSimona Klemenčič, Jasna Klara Lipovšek, Anja Turin, Klemen Dovč, Nataša Bratina, Yael Shmueli-Goetz, Katarina Trebušak Podkrajšek, Barbka Repič-Lampret, Barbara Jenko Bizjan, Sašo Karakatič, Tadej Battelino, Maja Drobnič Radobuljac, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Our aim was to determine whether child attachment to parents, parent attachment style, and morning cortisol levels were related to diabetes outcomes measured by average glycated hemoglobin (HbA1c), HbA1c variability over 4 years and time in range (TIR) in children with type 1 diabetes (T1D). Research design and methods: 101 children with T1D and one of their parents were assessed at baseline for child attachment (Child Attachment Interview; CAI) and parent attachment (Relationship Structures Questionnaire; ECR-RS). Serum samples were collected for cortisol measurements before the interviews. HbA1c levels were measured during a 4-year follow-up period at regular 3-monthly visits, and data for TIR were exported from blood glucose measuring devices. Multivariate linear regression models were constructed to identify independent predictors of glycemic outcomes. Results: More girls than boys exhibited secure attachment to their mothers. The results of the regression models showed that securely attached girls (CAI) had higher average HbA1c than did insecurely attached girls (B = -0.64, p = 0.03). In boys, the more insecure the parent's attachment style, the worse the child's glycemic outcome: the higher the average Hb1Ac (B = 0.51, p = 0.005), the higher the HbA1c variability (B = 0.017, p = 0.011), and the lower the TIR (B = -8.543, p = 0.002). Conclusions: Attachment in close relationships is associated with glycemic outcomes in children with T1D, and we observed significant differences between sexes. A sex- and attachment-specific approach is recommended when treating children with less favorable glycemic outcomes. Special attention and tailored support should be offered to securely attached girls in transferring responsibility for diabetes care and at least to male children of insecurely attached parents to prevent suboptimal glycemic control. Further studies in larger samples and more daily cortisol measurements may help us better understand the links between stress response, attachment and T1D. Ključne besede: attachment, childhood and adolescence, cortisol, diabetes control, time in range Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 14
Celotno besedilo (980,31 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Primerjava reševanja konfliktov v zasebnem in javnem sektorju: vzgojna in izobraževalna dejavnostTina Drobnič, 2023, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom smo poskušali prikazati razlike med konflikti in reševanjem konfliktnih situacij v javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen smo opredelili in opisali pojma javni in zasebni sektor ter opisali primerjavo med zasebnimi in javnimi izobraževalnimi ustanovami. Podrobno smo opisali shemo izobraževalnih ustanov in tu nakazali na razhajanja med javnim in zasebnim. Dalje smo opisali pojem konflikt ter se dotaknili tudi konflikta, ki se pojavi med delom in družino, saj obe sferi predstavljata velik del posameznikovega življenja in se velikokrat prekrivata. Preučili smo tudi vrste konfliktov ter samo reševanje konfliktov, kar nam je pomagalo pri tem, da smo lahko sestavili anketni vprašalnik, ki smo ga naključno preko e-maila poslali na različne javne in zasebne vzgojno izobraževalne ustanove. Zbrane anketne odgovore smo uredili s programom SPSS. Rezultate, ki smo jih zbrali, smo uporabili za potrjevanje oz. zavračanje hipotez. Ugotovili smo, da so zaposleni v javnem sektorju večkrat vpeti v konflikte zaradi uvedbe sprememb na delovnem mestu kot pa zaposleni v zasebnem sektorju. Dalje smo ugotovili, da se reševanje konfliktov med obema sektorjema ne razlikuje, prav tako med obema sektorjema ne zaznamo različnih konfliktnih tipov. Razlike smo zaznali tudi pri pozitivnih vidikih konfliktnih situacij med obema sektorjema. V splošnem pa smo ugotovili, da zaposleni konflikte večkrat doživljajo kot tretja oseba v sporu ter da se v večini poslužujejo reševanja sporov na način, da se z vpleteno osebo, s katero so v konfliktu, pogovorijo ter s pogovorom razrešijo težavo. Ključne besede: konflikti, reševanje konfliktov, javni sektor, zasebni sektor, vzgojno-izobraževalne ustanove Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 427; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,86 MB) |
5. Izboljšanje preiskav papilarnih linij s sistemskim pristopom : magistrsko deloSabina Kresevič, 2023, magistrsko delo Opis: Prstni odtisi so odtisi odvzeti s prstov osebe z znano identiteto za namene ugotavljanja identitete osebe, ki je pustila prstno sled (enako velja za dlani in podplate). Odtisi so pomemben faktor pri daktiloskopiranju, ko se s črnilom pobarva konice prstov in dlani, nato pa jih kriminalistični tehniki povaljajo na daktiloskopske kartončke. Danes se uporabljajo sodobnejše metode odvzemov odtisov z optičnimi čitalci. Prstne sledi (sledi papilarnih linij) storilec nezavedno pusti na kraju kaznivega dejanja, zato lahko z njimi izsledimo storilca in dokazujemo njegovo prisotnost. Papilarne linije se zaradi svoje raznolikosti med ljudmi in obstojnosti lahko uporabljajo v številnih različnih aplikacijah, vključno z individualizacijo prstnih sledi, kriminalističnimi preiskavami ... Zasnove daktiloskopije temeljijo na anatomiji, nevrologiji, genetiki in embriologiji. Pri daktiloskopiji se prstne sledi analizirajo, razvrščajo in primerjajo s prstnimi odtisi, da se ugotovi identiteta osebe, ki je pustila prstno sled. Znanstveno dejstvo daktiloskopije je, da dva človeka nimata enakih prstnih odtisov, zato je zanesljiv način ugotavljanja identitete osebe. Za te namene so bili skonstruirani računalniški sistemi za avtomatsko primerjavo sledi in odtisov papilarnih linij ter njihovo hrambo v elektronski obliki (AFIS), ki zagotavljajo hitre in natančne rezultate v obsežnih podatkovnih zbirkah. K sistemskemu pristopu k preiskovanju prispevata tudi sistema ACE-V in GYRO. Metoda ACE-V se lahko uporablja za postopek individualizacije prstnih sledi in je standard za dokumentiranje analize, primerjave, vrednotenja in preverjanja. Sistem GYRO je namenjen povečanju preglednosti dokumentov povezanih z individualizacijo prstne sledi. Sistem GYRO ne vključuje le izbire morfoloških značilnosti prstnega odtisa, temveč tudi beleženje delovnega postopka preiskovalca. Ključne besede: prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, daktiloskopija, sistemski pristopi, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Uporaba osebnih mobilnih naprav med zaposlenimi v osnovnih šolah : magistrsko deloŽiva Drobnič Kvartuč, 2023, magistrsko delo Opis: Digitalizacija je kot aktualni trend privedla do mnogih sprememb v organizacijskih in institucionalnih okoljih, kjer se informacijsko-komunikacijske tehnologije uporabljajo za doseganje večje učinkovitosti. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so razširjene tudi v izobraževalnih ustanovah, pri čemer za službene namene zaposleni pogosto uporabljajo tudi osebne mobilne naprave. Uporaba osebnih mobilnih naprav pri delu izobraževalne ustanove dodatno izpostavlja informacijsko-varnostnim grožnjam, kot so napadi s škodljivo kodo, nepooblaščeno dostopanje do podatkov, kraja identitete in napadi onemogočanja storitev. Zaradi količine in narave podatkov, ki se obdelujejo v izobraževalnih ustanovah, so le-te priljubljena tarča kibernetskih napadalcev. Ustrezna uporaba osebnih mobilnih naprav za službene namene ter izvajanje varnostnih ukrepov na teh napravah sta tako nujna za zagotavljanje večjega nivoja informacijske varnosti. V magistrskem delu smo z izvedbo raziskave analizirali, kakšno je izvajanje varnostnih ukrepov na osebnih mobilnih napravah med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah ter kateri dejavniki so povezani z izvajanjem varnostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah povezano z zavedanjem informacijsko-varnostnih tveganj in zaznanim naporom za zagotavljanje informacijske varnosti. Po drugi strani izvajanje varnostnih ukrepov ni povezano z zaznano verjetnostjo za nastanek informacijsko-varnostnih incidentov ali s preteklimi izkušnjami z varnostnimi incidenti. Rezultati so pokazali, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah dosledno, kljub temu pa so se glede na nenehne tehnološke napredke oblikovala priporočila za učinkovito zagotavljanje informacijske varnosti v izobraževalnih ustanovah v prihodnosti. Ključne besede: informacijska varnost, BYOD, informacijsko-varnostno zavedanje, vedenje, osnovno šolstvo, zaposleni, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 669; Prenosov: 117
Celotno besedilo (2,10 MB) |
7. Izolacija in preiskovanje DNK pridobljene iz neprepoznavnih človeških posmrtnih ostankov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaja Lovko, 2022, diplomsko delo Opis: DNK je specifična za vsakega posameznika, zato je pri ugotavljanju identitete zelo uporabna. Uporablja se v civilne in kriminalistične oziroma kazenske namene. Klasični načini prepoznave, kot so obrazna prepoznava svojcev, pregled in primerjava prstnih odtisov in rentgenski posnetki so včasih lahko oteženi oziroma onemogočeni. V teh primerih se forenzični strokovnjaki poslužujejo ugotovitve identitete na podlagi analize DNK. Analiza pa je uspešna le če imamo dovolj kakovostnega vzorca DNK s trupla in primerjalni vzorec (lahko je zobna ščetka, mlečni zobje, histološki preparati ...). A včasih analiza ni uspešna tudi če smo vzorcu s trupla določili profil DNK, kar pomeni, da identitete trupla ne moremo potrditi. Vzorci za pridobitev DNK so lahko različni, to so kosti, zobje, lasje in nohti, na podlagi stanja posmrtnih ostankov pa se forenzični strokovnjaki odločijo za enega izmed njih. Skozi ves proces so pozorni na kontaminacijo vzorcev in način shranjevanja. Kateri vzorec bodo forenzični izvedenci izbrali je ključnega pomena za nadaljno preiskavo. za ekstrakcijo DNK uporabljajo nekaj različnih metod, katero uporabijo pa je odvisno od količine in stanja pridobljenega vzorca. Sledi analiza, ki pa ne bo uspešna če ene bomo imeli dovolj koncentrirane DNK, ki jo dosežemo z metodo PCR. Za analizo se uporablja metoda kapilarne elektroforeze. Ves postopek v napravi je avtomatiziran, končni rezultat pa so elektroferogrami oziroma profili STR, na podlagi katerih forenzični strokovnjaki interpretirajo rezultate. Ključne besede: diplomske naloge, DNK, ekstrakcija, preiskovanje, človeški posmrtni ostanki, profiliranje DNK Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 717; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,24 MB) |
8. Pregled raziskav o spremembi stopnje kriminalitete v času pandemije covida-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Založnik, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti spremembe in stopnje različnih vrst kriminalitete
v času pandemije covida-19. Za raziskavo je bila uporabljena metoda analize, s katero smo
proučevali razpoložljive študije in analize raziskovalcev po svetu s področja kriminalitete.
Raziskava je pokazala, da se je kriminaliteta v času pandemije spremenila, kar je posledica
zapiranja javnega življenja in odloka, da ljudje ostajajo doma. Ugotovljen je bil upad
vlomov in tatvin, kar predstavlja nepričakovano dobrobit za družbo, nasprotno pa so se
povečale druge oblike kaznivih dejanj. Večji porast kaže statistika umorov, predvsem
žensk, ki so v času pandemije prisiljene živeti v izolaciji, skupaj s svojim nasilnim
partnerjem. Tudi Slovenija beleži krvavo statistiko umorov v času pandemije. Prav tako je
zaradi izolacije porastlo nasilje v družinah, ki se nanaša na vsa ogrožajoča dejanja. Dogaja
se za zaprtimi vrati, zato nasilja žrtve ne uspejo prijaviti. Gre za kazniva dejanja, ki so za
družbo najbolj škodljiva in finančno obremenjujoča za državo. Zaradi povečanja splošne
rabe interneta ter dela in šolanja od doma, je v porastu spletni in kibernetski kriminaliteti.
Največ zlorab je bilo povezanih z vdorom v programsko opremo. Najbolj ranljiva skupina
za spletne prevare so starejši, ki nimajo dovolj tehničnih znanj. Analiza je razkrila
nekatere vrzeli pri prepoznavanju in ugotavljanju kriminalitete, zato so uradne statistike
nezanesljive in ne kažejo dejanske slike. Raziskave kriminalitete so se omejile zgolj na
večja mesta, ne pa tudi na podeželje. Prav tako ženske, otroci in starejši iz najrazličnejših
razlogov ne prijavljajo nasilja, kar izkrivlja sliko o dejanskem stanju. Obseg in narava
kriminalitete v času pandemije covida-19 lahko postaneta pomembni temi za
preprečevanja kriminalitete v primeru podobnih kriznih razmer v prihodnosti. Ključne besede: kriminaliteta, umori, nasilje v družini, covid-19, pandemija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1340; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. Reološka in fizikalna karakterizacija premaznega kompozita in njegovih komponent : magistrsko deloTea Drobnič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja obširno fizikalno in reološko karakterizacijo tekočih in utrjenih polimernih vzorcev. Delo je osnovano na izvedbi dinamičnih mehanskih analiz, s katerimi smo ovrednotili lastnosti utrjenega polimernega materiala. Vzorci so bili pripravljeni s tremi vezivi in dvema monofunkcionalnima monomeroma ter enim difunkcionalnim monomerom, s katerimi smo v različnih medsebojnih razmerjih sintetizirali polimerne materiale z različnimi mehanskimi lastnostmi. Z reološkimi meritvami smo določili reološke lastnosti tekočih vzorcev. Z dinamično mehansko analizo (DMA) utrjenih vzorcev smo spremljali medsebojne razlike v mehanskih lastnostih pri delovnih temperaturah (T) 25,00 °C in 60,00 °C.
Karakterizacijo utrjenih vzorcev smo začeli z amplitudnim testom, na podlagi katerega smo določili linearno viskoelastično (LVE) območje sintetiziranih vzorcev. Iz dobljenih diagramov smo lahko ločili vzorce na podlagi togosti ali mehkobe, prav tako je bil iz rezultatov razviden temperaturni vpliv na mehanske lastnosti sintetiziranih vzorcev. Pri tristopenjskem testu oscilacija-oscilacija-oscilacija (analiza 3TT) je bilo razvidno, da se vzorci, merjeni pri T 25,00 °C, pod vplivom strižne deformacije hitro povrnejo v začetno stanje. S tritočkovnim upogibnim testom smo pridobili diagram odvisnosti med raztezkom in obremenitvijo, iz katerega je bila razvidna trdnost vzorcev, kot tudi maksimalne vrednosti upogibnih raztezkov, torej vpliv viskozne komponente na obnašanje vzorcev. Z nateznim testom smo pridobili podobne informacije kot pri tritočkovnem upogibnem testu, a so bili rezultati manj zanesljivi zaradi nezanemarljivega vpliva senzorskega sistema, predvsem na mehkejše vzorce. Za določevanje temperature steklastega prehoda (Tg) smo najprej uporabili diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC-instrument), s katero smo pri večini vzorcev imeli težave pri pridobivanju sprejemljivih rezultatov. Z metodo DMA so bili rezultati sprejemljivi in ponovljivi. Najvišjo vrednost Tg, in sicer 120,05 °C, smo z metodo DMA določili pri vzorcu TEGDMA + 6040. Na koncu smo opravili še multifrekvenčni test z analizo superpozicije temperature in časa (TTS). Ta se je izkazala za zelo uporabno pri trdnejših in odpornejših vzorcih, pri katerih smo pridobili informacije glede daljše življenjske dobe pri izbranih pogojih. Ključne besede: reologija, DMA, DMTA, fotopolimerizacija Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 1006; Prenosov: 127
Celotno besedilo (14,22 MB) |
10. Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Blažič, 2021, diplomsko delo Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca.
V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019. Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1566; Prenosov: 210
Celotno besedilo (609,87 KB) |