1. Učinek Ga4+7 in proheksadion-ca na zavezanost plodičev pri jablani (malus domestica b.) sorte ' topaz' : magistrsko deloPrimož Kotnik, 2025, magistrsko delo Opis: Leta 2024 smo v nasadu jablan v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku izvedli raziskavo, v kateri smo preučevali vpliv giberelinske kisline (GA4₊₇) in proheksadion-Ca (Pro-Ca) na zavezanost plodičev, količino pridelka, povratno cvetenje ter zrelostne in kakovostne parametre jabolk pri sorti 'Topaz'. Poskus je obsegal štiri obravnavanja (kontrola, GA4₊₇ x 1, GA4₊₇ x 3 in GA4₊₇ + Pro-Ca). Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da aplikacija GA4₊₇ samostojno ali v kombinaciji s Pro-Ca ni imela pomembnega vpliva na zavezanost plodičev, količino pridelka, povprečno maso plodov in povratno cvetenje. Prav tako aplikacija omenjenih pripravkov ni pomembno vplivala na vsebnost topne suhe snovi, trdoto mesa plodov, skupne titracijske kisline, škrobni indeks in Streifov indeks zrelosti. Nakazal se je le blagi trend zaviranja zorenja plodov pri uporabi Pro-Ca.
Ključne besede: jablana, redčenje, giberelini, povratno cvetenje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,16 MB) |
2. Predelava ameriških borovnic- primer izdelave marmelade : diplomsko deloMarko Ristić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na posebnosti predelave ameriških borovnic sorte »Duke« v marmelado. Vzorci marmelad, ki so predstavljali obravnavanja, so se razlikovali po vsebini sladkorja in obliki želirnega sredstva. Namen raziskave je bil izde-lati vzorec marmelade, ki bo imel največji potencial za prodajo. Senzorično vrednost oz. všečnost vzorcev smo testirali s hedonskim pristopom. Borovnice smo pridobili iz kmetije Ristić iz okolice Beograda v Srbiji, kjer se nahaja okoli pet tisoč sadik borovnic sorte »Duke«. Predelava ameriških borovnic v marmelade je samo eden od številnih načinov predelave.
Ključne besede: Ameriške borovnice, predelava, marmelada
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1018,51 KB) |
3. |
4. Uporaba ostankov predelave oljk za gnojenje kmetijskih zemljišč : diplomsko deloAnže Ajlec, 2024, diplomsko delo Opis: Skupna površina oljčnikov v zadnjih letih narašča, z njimi pa tudi količina oljčnega olja in stranskih proizvodov. Namen diplomskega dela je, da skladno z novo Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Ur. l. RS, št. 10/22), ter s pregledom obstoječe literature preučimo smisel uporabe le-teh na kmetijskih zemljiščih. Nato sledi pregled vrst in količin odpadkov v oljarni glede na sistem predelave in ugotovitev potrebe po hranilih oljčnega drevesa. Gnojenje z oljčnimi tropinami predvsem poveča organsko maso v tleh, vsebuje veliko kalija in železa ter je koristno zlasti za trajne nasade. Gnojenje s kompostiranimi oljčnimi tropinami te lastnosti še poveča, a se glede na trenutno zakonodajo ne smejo uporabljati dlje od 14 dni. Uporaba rastlinske vode za gnojenje znatno pripomore k zmanjšanemu tveganju onesnaževanja okolja in je zelo uporabna za večanje rodovitnosti tal, vendar le pri strogem upoštevanju dovoljenih količin in časovnih omejitev. Uporaba obeh možnosti gnojenja je priporočena le ob predhodni analizi tal in njenih rezultatih. Potrebe oljke po hranilih so sicer večje kot jih lahko zadostimo z uporabo tropin in rastlinske vode, a je uporaba teh ekonomsko upravičena, preostanek hranil pa se lahko nadomesti z drugimi gnojili.
Ključne besede: Oljke, oljarna, oljčne tropine, rastlinska voda, gnojenje.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,06 MB) |
5. Medene pijače in senzorično vrednotenje medenih likerjev : Magistrsko deloKarin Glazer, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na iskanje odgovora, kako na všečnost
medenega likerja vpliva uporabljena vrsta medu in alkoholna stopnja likerja. Pripravili
smo šest vzorcev medenih likerjev; uporabili smo akacijev, hojev in kostanjev med ter
pripravili medeni liker z alkoholno stopnjo 24 in 31 vol. %. Zanimalo nas je še, kako spol
in starost pokuševalcev vplivata na všečnost barve, bistrosti, vonja, konsistence, okusa,
pookusa, alkoholne stopnje, izbire medu in skupnega vtis. Rezultati so pokazali, da je bil
najbolj všečen medeni liker z dodatkom kostanjevega medu (ne glede na alkoholno
stopnjo), ki je bil bister, jantarjevo rjave barve z zlatim odtenkom ter značilno grenkim
okusom in pookusom. Zgolj minimalno slabše je bil ocenjen hojev medeni liker. Spol
pokuševalcev ni imel vpliva na oceno izbranih senzoričnih parametrov medtem ko se je
starost pokuševalcev potrdila kot pomemben dejavnik. Največ najnižjih ocen je prejel
vzorec medenega likerja z dodatkom akacijevega medu, ne glede na alkoholno stopnjo,
kar lahko povežemo z njegovo svetlo barvo in prisotno motnostjo. Uspeh pokuševalcev
pri prepoznavanju v likerju uporabljene vrst medu je bil slab; pri nobenem posameznem
vzorcu ni presegel 50 %.
Ključne besede: medene pijače, medeni likerji, prepoznavanje, senzorične lastnosti, pokuševalec
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,79 MB) |
6. Izdelava in senzorično vrednotenje vinskih želejev : diplomsko deloTjaša Karner, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Ključne besede: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,87 MB) |
7. Primerjava različnih sort jagod glede na kemijsko analizo in senzorično oceno : diplomsko deloAna Kunc, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na primerjavi osmih različnih sort jagod glede njihove kemijske analize in senzorične vrednosti. V raziskavi smo uporabili naslednje sorte jagod: 'Clery', 'Dely', 'Joly', 'Sandra', 'Arianna', 'Limalexia', 'Federica' in 'Malga'. Vse sorte jagod so bile obrane na isti dan. Na FKBV UM so bile izmerjene masa plodov, čvrstost, vsebnost suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Nadaljnje senzorično vrednotenje plodov po hedonski lestvici je vključevalo oceno všečnosti barve, oblike, velikosti, vonja, okusa, arome, čvrstosti in skupno oceno plodov. Pokuševalce smo v poskusu razdelili tudi glede na spol in starost. Rezultati analize plodov so pokazali, da je imela največjo maso in čvrstost plodov sorta 'Federica', medtem ko je sorta 'Malga' imela največjo vsebnost suhe snovi in najnižjo kislost. Pri senzoričnem vrednotenju plodov sta za izgled (barva, velikost) najvišje ocene prijeli sorti 'Malga' in 'Federica'. Pri vrednotenju notranjih parametrov (okus, vonj, aroma) pa so bile najbolje ocenjene sorte 'Clery', 'Dely' in prav tako 'Malga'. Najvišjo skupno oceno je prejela sorta 'Malga'. Spol in starost pokuševalcev nista imela vpliva na všečnost izbranih parametrov.
Ključne besede: jagoda, senzorična ocena, kemična analiza, sorta
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,44 MB) |
8. Monitoring (prepoznavanje, spoznavanje) in funkcija izbranih koristnih organizmov v nasadih jabolkPeter Zadravec, Tatjana Unuk, 2023, učbenik Opis: Strokovna monografija je nastala ob izvedbi projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) 16.5 z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Vsebina je okoljevarstveno in trajnostno naravnana, a še vedno namenjena uspešni in zadostni pridelavi visokovredne hrane. V zadnjih letih smo priča dejstvu, da velik del potrošnikov izrazito favorizira ekološko pridelano hrano, a istočasno ne želi ali ne more plačati njene nekoliko višje cene. Večina pridelovalcev bi rada ustregla potrošnikom, a se zaveda večjih tveganj, ki izvirajo iz manjšega nabora in slabše učinkovitosti pripravkov za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Dejstvo je, da zadovoljivo obvladovanje razvoja populacij škodljivih organizmov v ekološkem sadjarstvu zagotovo ni mogoče le z zamenjavo pripravkov za varstvo rastlin, zato je vsebina te monografije namenjena predstavitvi funkcije in monitoringa koristnih organizmov v nasadih jablan kot ključnih akterjev za uspešno ekološko pridelavo sadja.
Ključne besede: nasad jablan, koristni organizmi, škodljivi organizmi, biodiverziteta, ravnovesje
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 58
Celotno besedilo (8,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Poznavanje načinov pridelave sadja in navade potrošnikov v času covid-19 razmer : magistrsko deloValerija Bezjak, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV2, ki povzroča respiratorno bolezen koronavirusa covid-19. Po izbruhu epidemije se je način življenja bistveno spremenil; strah pred boleznijo in zaprtje trgovskih centrov sta vnesla spremembe v brezskrben način nakupovanja hrane. V letu 2021 smo med 248 potrošniki iz celotne Slovenije opravili anketo, s katero smo preverili njihovo poznavanje načinov pridelave sadja ter spremembe njihovih nakupovalnih navad v času covid-19 razmer. Rezultati ankete so pokazali, da potrošniki slabo poznajo razlike med pridelovalnimi sistemi; najbolje so seznanjeni z integriranim in konvencionalnim načinom pridelave sadja (60 % oz. 52 % poznavanje), z ostalimi načini, kot so ekološko, biodinamično, »0,0 MRL« in »low-input« pa slabše (poznavanje pod 46 %). Poznavanje načinov pridelave pri potrošnikih ni povezano z njihovo starostjo, razen pri konvencionalnem načinu, kjer so ga v večini prepoznali potrošniki, stari nad 30 let. Spol in kraj bivanja (ruralno ali urbano območje) nista imela vpliva na poznavanje pridelovalnih sistemov. Glede nakupovalnih navad potrošnikov v času covid-19 razmer je 44,4 % vprašanih izjavilo, da so v času pandemije manj pogosto obiskovali trgovine; 21,5 % je raje nakupovalo živila preko spleta. Potrošniki so se v času pandemije covida-19 nekoliko pogosteje odločili za nakup embalirane hrane.
Ključne besede: covid-19, lokalna oskrba, potrošnike odločitve, način pridelave sadja, nakupovalne navade
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,60 MB) |
10. Fiziološki in ekonomski vidiki izvedbe različne intenzivnosti zimske rezi pri češnji (prunus avium l.) : magistrsko deloNina Tojnko, 2022, magistrsko delo Opis: Na UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bila v letih 2019 in 2020 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedena raziskava s ciljem definirati vpliv intenzivnosti zimske rezi na kvalitativne in kvantitativne lastnosti pridelka v letu izvedbe in v letu po izvedbi ukrepa ter ovrednotiti ekonomičnost pridelave, vezano na omenjen ukrep. Obravnavanja v poskusu so predstavljala močno, standardno in šibko rez ter kontrolo. Šibka rez je predstavljala t. i. osvetlitveno rez, standardna je ob osvetlitveni vključevala še pomlajevanje lesa v višjih delih krošnje in izrezovanje šibkega rodnega lesa, močna rez pa dodatno še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Drevesa v kontrolnem obravnavanju niso bila porezana. Ugotovljeno je bilo, da se je v obeh letih izvajanja poskusa pri sorti 'Kordia' in v letu izvedbe rezi pri sorti 'Regina', skupni pridelek manjšal z večanjem intenzivnosti zimske rezi, ob tem pa so se povečali delež tržnih plodov, premer in masa 100 plodov. V letu po izvedeni rezi se je sorta 'Regina' odzvala drugače. Vpliv intenzivnosti zimske rezi na parametre notranje kakovosti ni bil konsistenten; pri sorti 'Kordia' intenzivnost rezi ni imela neposrednega vpliva na notranjo kakovost pridelka medtem ko je večja intenzivnost zimske rezi pri sorti 'Regina' v letu izvedbe ukrepa povečala notranjo kakovost pridelka. Ugotovili smo, da lahko z izvedbo intenzivnejše zimske rezi in zaradi njenega pozitivnega vpliva na povečanje premera plodov, ki je osnova za doseganje višje prodajne cene pridelka, ob pričakovani pomladitvi dreves kompenziramo delni izpad pridelka v letu izvedbe ukrepa.
Ključne besede: češnja, rez, pridelek, kakovost, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 620; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,51 MB) |
