| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava in senzorično vrednotenje vinskih želejev : diplomsko delo
Tjaša Karner, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Ključne besede: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

2.
Primerjava različnih sort jagod glede na kemijsko analizo in senzorično oceno : diplomsko delo
Ana Kunc, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na primerjavi osmih različnih sort jagod glede njihove kemijske analize in senzorične vrednosti. V raziskavi smo uporabili naslednje sorte jagod: 'Clery', 'Dely', 'Joly', 'Sandra', 'Arianna', 'Limalexia', 'Federica' in 'Malga'. Vse sorte jagod so bile obrane na isti dan. Na FKBV UM so bile izmerjene masa plodov, čvrstost, vsebnost suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Nadaljnje senzorično vrednotenje plodov po hedonski lestvici je vključevalo oceno všečnosti barve, oblike, velikosti, vonja, okusa, arome, čvrstosti in skupno oceno plodov. Pokuševalce smo v poskusu razdelili tudi glede na spol in starost. Rezultati analize plodov so pokazali, da je imela največjo maso in čvrstost plodov sorta 'Federica', medtem ko je sorta 'Malga' imela največjo vsebnost suhe snovi in najnižjo kislost. Pri senzoričnem vrednotenju plodov sta za izgled (barva, velikost) najvišje ocene prijeli sorti 'Malga' in 'Federica'. Pri vrednotenju notranjih parametrov (okus, vonj, aroma) pa so bile najbolje ocenjene sorte 'Clery', 'Dely' in prav tako 'Malga'. Najvišjo skupno oceno je prejela sorta 'Malga'. Spol in starost pokuševalcev nista imela vpliva na všečnost izbranih parametrov.
Ključne besede: jagoda, senzorična ocena, kemična analiza, sorta
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Monitoring (prepoznavanje, spoznavanje) in funkcija izbranih koristnih organizmov v nasadih jabolk
Peter Zadravec, Tatjana Unuk, 2023, učbenik

Opis: Strokovna monografija je nastala ob izvedbi projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) 16.5 z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Vsebina je okoljevarstveno in trajnostno naravnana, a še vedno namenjena uspešni in zadostni pridelavi visokovredne hrane. V zadnjih letih smo priča dejstvu, da velik del potrošnikov izrazito favorizira ekološko pridelano hrano, a istočasno ne želi ali ne more plačati njene nekoliko višje cene. Večina pridelovalcev bi rada ustregla potrošnikom, a se zaveda večjih tveganj, ki izvirajo iz manjšega nabora in slabše učinkovitosti pripravkov za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Dejstvo je, da zadovoljivo obvladovanje razvoja populacij škodljivih organizmov v ekološkem sadjarstvu zagotovo ni mogoče le z zamenjavo pripravkov za varstvo rastlin, zato je vsebina te monografije namenjena predstavitvi funkcije in monitoringa koristnih organizmov v nasadih jablan kot ključnih akterjev za uspešno ekološko pridelavo sadja.
Ključne besede: nasad jablan, koristni organizmi, škodljivi organizmi, biodiverziteta, ravnovesje
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 332; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (8,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Poznavanje načinov pridelave sadja in navade potrošnikov v času covid-19 razmer : magistrsko delo
Valerija Bezjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV2, ki povzroča respiratorno bolezen koronavirusa covid-19. Po izbruhu epidemije se je način življenja bistveno spremenil; strah pred boleznijo in zaprtje trgovskih centrov sta vnesla spremembe v brezskrben način nakupovanja hrane. V letu 2021 smo med 248 potrošniki iz celotne Slovenije opravili anketo, s katero smo preverili njihovo poznavanje načinov pridelave sadja ter spremembe njihovih nakupovalnih navad v času covid-19 razmer. Rezultati ankete so pokazali, da potrošniki slabo poznajo razlike med pridelovalnimi sistemi; najbolje so seznanjeni z integriranim in konvencionalnim načinom pridelave sadja (60 % oz. 52 % poznavanje), z ostalimi načini, kot so ekološko, biodinamično, »0,0 MRL« in »low-input« pa slabše (poznavanje pod 46 %). Poznavanje načinov pridelave pri potrošnikih ni povezano z njihovo starostjo, razen pri konvencionalnem načinu, kjer so ga v večini prepoznali potrošniki, stari nad 30 let. Spol in kraj bivanja (ruralno ali urbano območje) nista imela vpliva na poznavanje pridelovalnih sistemov. Glede nakupovalnih navad potrošnikov v času covid-19 razmer je 44,4 % vprašanih izjavilo, da so v času pandemije manj pogosto obiskovali trgovine; 21,5 % je raje nakupovalo živila preko spleta. Potrošniki so se v času pandemije covida-19 nekoliko pogosteje odločili za nakup embalirane hrane.
Ključne besede: covid-19, lokalna oskrba, potrošnike odločitve, način pridelave sadja, nakupovalne navade
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Fiziološki in ekonomski vidiki izvedbe različne intenzivnosti zimske rezi pri češnji (prunus avium l.) : magistrsko delo
Nina Tojnko, 2022, magistrsko delo

Opis: Na UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bila v letih 2019 in 2020 v nasadu češenj sort 'Regina' in 'Kordia', cepljenih na podlago Gisela 5, izvedena raziskava s ciljem definirati vpliv intenzivnosti zimske rezi na kvalitativne in kvantitativne lastnosti pridelka v letu izvedbe in v letu po izvedbi ukrepa ter ovrednotiti ekonomičnost pridelave, vezano na omenjen ukrep. Obravnavanja v poskusu so predstavljala močno, standardno in šibko rez ter kontrolo. Šibka rez je predstavljala t. i. osvetlitveno rez, standardna je ob osvetlitveni vključevala še pomlajevanje lesa v višjih delih krošnje in izrezovanje šibkega rodnega lesa, močna rez pa dodatno še prikrajševanje enoletnih poganjkov na dve vegetativni očesi. Drevesa v kontrolnem obravnavanju niso bila porezana. Ugotovljeno je bilo, da se je v obeh letih izvajanja poskusa pri sorti 'Kordia' in v letu izvedbe rezi pri sorti 'Regina', skupni pridelek manjšal z večanjem intenzivnosti zimske rezi, ob tem pa so se povečali delež tržnih plodov, premer in masa 100 plodov. V letu po izvedeni rezi se je sorta 'Regina' odzvala drugače. Vpliv intenzivnosti zimske rezi na parametre notranje kakovosti ni bil konsistenten; pri sorti 'Kordia' intenzivnost rezi ni imela neposrednega vpliva na notranjo kakovost pridelka medtem ko je večja intenzivnost zimske rezi pri sorti 'Regina' v letu izvedbe ukrepa povečala notranjo kakovost pridelka. Ugotovili smo, da lahko z izvedbo intenzivnejše zimske rezi in zaradi njenega pozitivnega vpliva na povečanje premera plodov, ki je osnova za doseganje višje prodajne cene pridelka, ob pričakovani pomladitvi dreves kompenziramo delni izpad pridelka v letu izvedbe ukrepa.
Ključne besede: češnja, rez, pridelek, kakovost, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 491; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Prepoznavanje in senzorično vrednotenje posameznih vrst medu
Karin Glazer, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na problem prepoznavanja različnih vrst medu in senzoričnih lastnosti posameznih vrst medu. V okviru poskusa smo v oktobru 2020 izvedli senzorično ocenjevanje medu po hedonski lestvici. Pri tem smo vključili naslednje vrste medu: lipov, cvetlični, hojev in kostanjev. Vrste medu smo izbrali glede na raznolikost njihovih senzoričnih lastnosti. Zanimalo nas je, kako bo pri pokuševalcih potekala prepoznava medu in kakšno vlogo bosta pri oceni všečnosti posameznih lastnosti medu imela spol in starost pokuševalca. Rezultati so pokazali, da so bili mlajši pokuševalci (stari od 21 do 40 let) uspešnejši pri prepoznavanju vrste medu. Prav tako je imela starost pokuševalcev vpliv na oceno všečnost bistrosti, konsistence in pookusa medu, medtem ko na barvo, vonj, okus in skupni vtis medu ni imela vpliva. Pokazalo se je, da spol pokuševalcev ni vplival na všečnost posameznih parametrov. Rezultati so pokazali, da je največ najnižjih ocen prejel hojev med, kar lahko povežemo z njegovimi posebnostmi, kot sta npr. smolnat okus in pookus po zeliščih, kar očitno našim pokuševalcem ni ustrezalo. Največ najvišjih ocen pa je prejel kostanjev med, ki je rjavordečkaste barve, z izrazitim, nekoliko grenkim okusom in pookusom. Pri oceni skupnega vtisa razlik med vzorci nismo potrdili.
Ključne besede: med, prepoznavanje, senzorične lastnosti, pokuševalec
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 767; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (848,17 KB)

7.
Ukrepi za izboljšanje fiziološkega stanja plodov jablan (Malus domestica Borkh.) sorte 'Jonaprince' : magistrsko delo
Klementina Jelen, 2022, magistrsko delo

Opis: V raziskovalnem delu ugotavljamo vpliv intenzivnosti zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom na fiziološko ravnovesje dreves ter izbrane parametre kakovosti in skladiščne sposobnosti pridelka jablan sorte 'Jonaprince'. Poskus je bil izveden v letih 2020 in 2021 v nasadu lastnika Branka Juharta v kraju Štuki pri Grajeni. Ugotovili smo, da je talno gnojenje s kalcijevim nitratom sicer povečalo koncentracijo kalcija v talni raztopini, kar pa ni bilo neposredno razvidno tudi v plodovih. Močnejša zimska rez je pospešila intenzivnost rasti poganjkov, kar je imelo za posledico nižji pridelek in večjo povprečno maso ploda z večjim deležem plodov prvega kakovostnega razreda. Po izvedeni standardni zimski rezi je bil odziv v bujnosti rasti jablan manjši, kar je z vidika fiziološke stabilnosti pridelka primernejše. Kombiniran ukrep standardne zimske rezi in talnega gnojenja s kalcijevim nitratom se, predvsem zaradi nepotrjenega vpliva slednjega v plodovih, v tem poskusu ni pokazal kot ukrep za povečevanje fiziološke stabilnosti in skladiščne sposobnosti pridelka.
Ključne besede: jablana, rez, gnojenje, kalcij, fiziološko stanje plodov
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 652; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Vegetativni in generativni razvoj jagod (fragaria x ananassa duch.) : magistrsko delo
Mitja Lobnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V obdobju 2019/2020 smo v letnem ciklu spremljali razvoj vegetativnih in generativnih organov jagode (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery' v nasadu jagod v Zrkovcih. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih organov rastline v odvisnosti od temperature tal in zraka ter začetne mase sadik. Ugotovili smo, da temperatura zraka pod 5 °C zaustavlja vegetativni razvoj nadzemnega dela rastline. Podzemni del rastline najintenzivneje raste v jesenskem času, medtem ko njegovo dejavno rast zaustavljajo temperature tal pod 5 °C. Velika variabilnost v masi »frigo« sadik v istem kakovostnem razredu (npr. razred A) se jasno odraža v potencialu tvorjenja poganjkov, kar neposredno vpliva na generativni razvoj sadik; sadike z večjo začetno maso razvijejo večje število primerno razvitih poganjkov, zato so v pedoklimatskih pogojih SV Slovenije primernejše za sajenje v tla v obdobju konec junija in začetek julija.
Ključne besede: jagoda, vegetativni razvoj, generativni razvoj, letni cikel, »frigo« sadika
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 850; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

9.
Odpornost nekaterih križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe v klimatskih razmerah leta 2018 : magistrsko delo
Doroteja Podkrajšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V letu 2018 smo v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, postavljenem v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux, spremljali odpornost križancev češnje 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.) in pojav gnilobe (M. laxa in M. fructigena). Spremljali smo 65 različnih križancev, cepljenih na podlago Maxma14, pri katerih smo ovrednotili povezavo med morfološkimi parametri plodov in njihovo kemično sestavo v povezavi s stopnjo napada češnjeve muhe in pojavom gnilobe. V nasadu standardni tehnološki ukrepi pridelave (rez, zaščite s fitofarmacevtskimi sredstvi) niso bili izvajani. Glavni opazovani parametri so bili termin zorenja, barva kožice plodov, čvrstost plodov, dolžina peclja in standardni kakovostni parametri plodov (vsebnost suhe snovi, vsebnost skupnih titracijskih kislin). Ugotovili smo, da med spremljanimi križanci pojav češnjeve muhe najintenzivneje stimulira nižja vsebnost skupnih titracijskih kislin (7,09 g/L; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), krajši pecelj (3,91 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), višja masa 100 plodov (717,38 g; križanci št. 27, 50, 60, 84, 90 in 91) in večja dolžina 10-ih plodov (25,13 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113). Največji napad češnjeve muhe smo potrdili pri pozneje zorečih križancih (20,32 %; križanci št. 8, 30, 49, 50, 53, 60, 66, 76, 84, 90, 91, 94, 95, 100, 104, 113 in 117), ki so imeli hkrati daljši pecelj, večjo povprečno maso in višjo vsebnost sladkorjev. Jakost napada češnjeve muhe je bila večja pri rdeče obarvanih plodovih, kjer je bila ocena gnilobe nizka. Nasprotno je bila intenzivnost pojava gnilobe višja pri plodovih z višjo vsebnostjo kislin.
Ključne besede: češnja, križanci, klima, češnjeva muha
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 536; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
Preusmeritev iz konvencialne v ekološko pridelavo jabolk - okoljski vidiki
Nina Marinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Ekološka pridelava jabolk dokazano pozitivno vpliva na okolje, predvsem na biodiverziteto in posledično tudi na talni ekosistem. Ob vpeljavi ekoloških praks v trajni nasad poskušamo kar se da zadovoljiti potrebe ohranjanja zdravega okolja, kjer je v ospredju pridelava hrane s upoštevanjem naravnih zakonitosti. To pomeni, da ohranjamo energijske krogotoke in minimalno posegamo v naravno ravnotežje. Pozitivni učinki tovrstnega načina pridelave se običajno pokažejo že v prvih letih uvedbe ekoloških shem vse od preusmeritvenega obdobja dalje in trajajo doživljenjsko. Ekosistem lahko od pridelovalnega sistema pridobi na več načinov, ne le z bogatenjem flore in favne ampak tudi z bogatenjem obsega genske banke avtohtonih rastlinskih vrst, ki so veliko bolj trpežne na ukrepe obdelave tal in spreminjajoče se vremenske razmere ter se našemu okolju tudi lažje prilagajajo. S takim pristopom ne oškodujemo opraševalcev. Primerna konzervirajoča obdelava tal lahko poveča tudi količine vode in vezanega talnega ogljika in dušika, ki rastlinam predstavljata hranila, obenem pa zavaruje in onemogoči izpust toplogrednih plinov nazaj v ozračje. Z ekološko pridelavo v sadjarstvu torej zagotovimo ohranjanje in varovanje naravnih virov, večjo biotsko raznolikost in se v največji meri približamo trajnostnemu načinu pridelave.
Ključne besede: ekološko sadjarstvo, trajni nasad, biodiverziteta, naravni viri
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 1002; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (749,44 KB)

Iskanje izvedeno v 4.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici