| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj aktivne (bio)plastične embalaže
Klavdija Petelin, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno večji interes se kaže v razvijanju bio-osnovanih polimerov, ki so biorazgradljivi in zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv. V diplomski nalogi sem se osredotočila na razvoj laminata, ki je vsaj delno biorazgradljiv – pomeni, da je na notranji strani materiala namesto dragih umetnih materialov kot sta poliviniliden klorid ali polietilen tereftalat, sirotka na katero je nanešen premaz hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti rožmarina oziroma cimeta. Tako se lahko vsaj del laminata razgradi pod normalnimi pogoji, s tem pa omogočimo tudi lažjo reciklažo. Dodatno pa sem z nanosi nanodelcev naredila aktivno embalažo, ki deluje protimikrobno ter antioksidativno, s tem pa lahko občutno vplivamo na trajanje roka živil in ga podaljšamo. Ustreznost sirotkine folije kot del laminata so pokazali testi narejeni z metodami, kot so goniometrija, gravimetrija, ATR-FTIR ter ABTS test.
Ključne besede: aktivna embalaža, hitozan, ekstrakti rožmarina ter cimeta, biorazgradljivost
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (818,38 KB)

2.
Razvoj biorazgradljivih škrobnih folij z vgrajenimi rastlinskimi ekstrakti
Anita Krajnc, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju se je pojavilo ponovno zanimanje za pretvorbo škroba v plastični material – termoplastični škrob, ki lahko nadomesti materiale izdelane iz fosilnih virov npr. nafto. V raziskavi v okviru diplomskega dela smo razvili biorazgradljive škrobne folije, katerim smo z dodajanjem različnih naravnih rastlinskih ekstraktov izboljšali njihove lastnosti. Kot osnovno surovino smo uporabili krompirjev škrob. Temu smo v razmerju 10:1 in 1:5, ob prisotnosti glicerola in brez glicerola, dodajali tri vrste naravnih ekstraktov, in sicer rožmarin, timijan in hitozan. Naredili smo tudi kontrolni vzorec brez ekstraktov. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kakšen vpliv imajo različni naravni ekstrakti ter razmerje in dodatek glicerola na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela: določanje tališča z talilno mizico, stičnega kota z goniometrom, ugotavljanje % antioksidativnosti z ABST metodo in določanje funkcionalnih skupin z ART-FTIR metodo. Ugotovili smo, da rezultati kažejo dobra izhodišča za potencialno in praktično uporabo in da so rezultati v skladu z načeli bioekonomije in krožnega gospodarstva.
Ključne besede: bioplastika, biorazgradljiva plastika, bioekonomija, škrob, folije
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken
Zdenka Peršin, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫).
Ključne besede: tekstilna industrija, celulozna vlakna, plemenitenje, sorpcijska sposobnost, predobdelava, sorpcija, tenziometrija, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 553; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (445,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$
Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 741; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (467,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Hydrophilic/hydrophobic characteristics of different cellulose fibres monitored by tensiometry
Zdenka Peršin, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Wettability and sorptivity improvements for different textile materials are the major tasks during textile finishing. In order to improve the sorption characteristics of a cellulose fabric, different pre-treatment processes are applied, usually washing, bleaching and mecerisation. Differences in the sorption properties of untreated and pretreated (washed and bleached) regenerated cellulose fibres were obtained using tensiometry and compared with the classical method for determining moisture adsorption. Results show that compared to raw fibres, viscose fibres have the highest moisture and the smallest contact angle whilst modal fibres have the biggest contact angle. Pretreatment increases the sorption abilities and makes the material more accessible to chemicals used in the finishing process. Using the conventional method, it can be confirmed that fibres with the highest moisture have the smallest contact angle (tensiometry).
Ključne besede: textile materials, regenerated cellulose fibres, sorption, pretreatment, tensiometry
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 519; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (137,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
KONSTRUKCIJA ŠABLON ZA IZDELAVO TORBIC IZ VOLNENE POLSTI
Monika Kelemina, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v prvem delu temelji na spoznavanju strukture in lastnosti volnenih vlaken, ter tehnikah polstenja volne. Teoretične osnove iz prvega dela so nam pomagale pri izvedbi praktičnega dela v nadaljevanju, kjer smo izdelali testno polst iz volnenih vlaken. Po postopku mokrega polstenja smo izračunali procent krčenja volnenih vlaken. Cilj naloge je bil skonstruirati primerno velike šablone za izdelavo prototipov ženskih modnih torbic, glede na rezultate krčenja volnenih vlaken. Torbice smo s pomočjo optimalno prilagojenih šablon tudi izdelali.
Ključne besede: volna, polstenje, konstrukcija šablon, torbice, polst
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 635; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

7.
Priprava in karakterizacija nanoceluloze iz različnih virov
Anja Zagorc, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se vedno bolj poudarja pomembnost različnih naravno obnovljivih materialov. Eden pomembnejših je celuloza, ki jo najdemo v različnih rastlinskih virih. Poleg konvencionalnih virov celuloze se v zadnjem času raziskujejo tudi nekonvencionalni, ki so pogosto stranski produkti prehrambnih rastlin v kmetijstvu. V okviru diplomske naloge smo raziskali nekaj rastlin kot potencialnih virov tekstilnih vlaken. Proučili smo koprivo, vrbo, brnistro, velecvetno mrtvo koprivo, lucerno in konopljo. Najprej smo iz stebel izolirali vlakna, ki smo jih okarakterizirali. Izolirana vlakna so imela ustrezne tekstilno tehnološke lastnosti. Izolirana vlakna smo uporabili za pripravo nanokristaline celuloze. Opazovali smo morfološke značilnosti delcev nanokristaline celuloze in določili njihovo velikost. Delci so bili paličaste oblike velikosti med 205nm do 569nm. Določili smo še zeta potencial dispergiranih delce, ki kaže na stabilnost delcev v disperziji.
Ključne besede: naravno obnovljivi materiali, izolacija vlaken, lastnosti vlaken, nanoceluloza
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 984; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

8.
Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlakna
Petra Gašparič, Zala Urisk, Andreja Križanec, Marko Munda, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Tatjana Kreže, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd.
Ključne besede: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1569; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (601,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Uporaba papirne celuloze v interieru
Ingrid Koren, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba papirne celuloze v interieru temelji na raziskavi teoretičnih osnov o celulozi, papirju, reciklaži in ekološkem oblikovanju, ter na izdelavi ročno izdelanih plošč iz recikliranega časopisnega papirja, kot tudi na snovanju in izdelavi prototipa manjšega kosa pohištva s pripadajočo dokumentacijo ter študijo uporabljenih materialov.
Ključne besede: celuloza, papir, interier, reciklaža, ekološko oblikovanje
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1172; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (11,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici