| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Operational crisis management techniques in the catering industry in times of recession : the case of the municipality of Piran
Marko Kukanja, Tanja Planinc, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: This study examines crisis management techniques in the catering industry. The sur- vey was conducted in the municipality of Piran, the most developed Slovenian municipality in terms of tourism and an important tourist center in the northern Mediterranean. This paper investigates the response of the catering industry to the economic crisis by analyzing the use of different micro-level crisis practices in the catering industry. The study uses a questionnaire to evaluate the importance and usage of different crisis management techniques in the catering industry. The findings indicate a high level of inconsistency between the importance and usage of crisis management techniques. Government assistance is by far the most important and most used technique in times of crisis. Suggestions for future research and useful information for managers of catering facilities are provided.
Ključne besede: recession, crisis management, catering industry, municipality of Piran
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 126; Prenosov: 0

2.
The interplay among restaurant SMEs' financial, quality, and managers' perceived business performance : a balanced scorecard approach
Marko Kukanja, Tanja Planinc, Anja Žnidaršič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The present study aims to test a simplified version of the balanced scorecard (BSC) model for restaurant industry SMEs. This study aims to determine if (I) restaurant managers' perceived business performance correlates to SMEs' (II) actual financial and (III) quality performance. A new variable, the manager's perceived business performance, was added in light of the unique characteristics of restaurant SMEs. We hypothesized that all three business perspectives are positively correlated since restaurant managers must have realistic perceptions of SMEs' business performance. A total of 266 questionnaires were obtained from restaurant managers, and 1,330 questionnaires were obtained from restaurant guests. SMEs' official financial reports served as the basis for the analysis of financial data. Exploratory factor analysis and correlation analysis were used to investigate the relationships among the three perspectives. Results indicate that managers' perceptions of business performance are not correlated to SMEs' actual financial performance, and managers have realistic perceptions about the quality of what restaurants offer. Interestingly, SMEs' financial performance is not correlated to guests' perceptions of quality. Introducing a new internal perspective indicates the incoherence among the three BSC perspectives. Furthermore, using selected variables highlights the necessity of raising the managerial perspective in future restaurant SME studies.
Ključne besede: restaurant industry, balanced scorecard, quality, SMEs, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (352,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
VPLIV SVETOVNE GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE NA SLOVENIJO
Tanja Planinc, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Svetovno gospodarstvo trenutno trpi zaradi svetovne gospodarske in finančne krize. Slednja ima svoj izvor na najrazvitejšem finančnem trgu na svetu. V drugi polovici leta 2008 je povzročila pravo eksplozijo globalnih finančnih trgov. Po celem svetu so borzni indeksi beležili precejšnja znižanja, velike finančne institucije so propadle, kreditna aktivnost se je drastično zmanjšala. Do finančne in gospodarske krize je prišlo zaradi poka nepremičninskega mehurčka v ZDA, ker pa so vsa gospodarstva med seboj tesno povezana se je kriza zelo hitro razširila po vsem svetu. Zaradi razcveta in rastočega povpraševanja po nepremičninah so cene le teh zelo naraščale. Banke so z lahkoto odobravale hipotekarne kredite (občutek varnosti je bil visok, ker so cene nepremičnin nenehno rasle). Kar naenkrat pa so cene nepremičnin začele padati (ljudje niso mogli odplačevati kreditov, povpraševanje se je zmanjšalo in s tem je bila ponudba večja od povpraševanja) in nepremičnin ni bilo moč prodati brez izgube za banke. Iz ZDA se je kriza prenesla v Evropo, v težavah so se znašle vse finančne institucije. V Angliji so bančni komitenti dobili strah, da banke ne bodo imele dovolj likvidnostnih sredstev in zato je prišlo do navala na banke, ki so ga na srečo uspeli zaustaviti, ko je ECB zagotovila jamstvo za depozite. V Franciji je banka BNP Paribas odložila izplačilo glavnice v treh hedge skladih, kar je sprožilo finančno krizo v državi. Kriza je najmanj prizadela Japonsko, ker so tam banke okrepljene po zaključku 15 let trajajoče finančne in gospodarske recesije. Kriza je prizadela tudi Slovenijo. Ker je Slovenija izvozno usmerjena država razmere v mednarodnem okolju nanjo močno vplivajo. BDP v Sloveniji upada, javnofinančni prihodki so nižji od javnofinančnih odhodkov zato je javnofinančni saldo negativen, brezposelnost se je povečala. Inflacija se umirja saj finančno povpraševanje upada, s tem povezano pa padajo cene. Voditelji se zavedajo, da se je na krizo potrebno odzvati složno in s skupnimi močmi, tako na evropski in mednarodni ravni, kot tudi na nacionalni ravni. Vlada RS je sprejela Strategijo izhoda iz gospodarske in finančne krize, s katero želi v čim krajšem času spodbuditi gospodarsko aktivnost. Evropski svet je Evropsko komisijo pozval k zagotovitvi ukrepov za pomoč državam v krizi. V zelo hudih težavah se je znašla Grčija, kateri je EU odobrila pomoč v višini 110 milijonov evrov. Poleg Grčije pa se celotno evro-območje sooča s krizo, zato so finančni ministri EU dosegli dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki bo pomagal državam članicam v težavah, ki so jih povzročile izjemne okoliščine izven nadzora držav članic. Na pomoč, za izhod iz krize, bo priskočila tudi ECB, ki bo odkupovala obveznice zelo zadolženih držav. Upamo da bo s pomočjo vseh ukrepov in s skupnimi močmi vodilnih v državah po vsem svetu krize kmalu konec.
Ključne besede: Ključne besede: Ameriška hipotekarna kriza, vzroki krize, prenos krize v svetovne ekonomije, vpliv krize, ukrepi za reševanje krize.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2010; Ogledov: 11067; Prenosov: 2881
.pdf Celotno besedilo (442,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici