| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 264
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvene reforme na primeru Slovenije in Nemčije
Damiana Pajnkiher, 2023, diplomsko delo

Opis: Skozi čas so države po svetu oblikovale raznolike zdravstvene sisteme s poudarkom na različnih modelih in pristopih zdravstvenega varstva. Danes se ti sistemi soočajo s ključnimi izzivi, kot so poviševanje izdatkov za javno zdravstvo, staranje prebivalstva in pospešen življenjski slog, ki povečujejo povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Tehnološki napredek prav tako igra dvojno vlogo, omogoča boljše zdravljenje, vendar viša stroške. Kljub tem izzivom pa je osrednji cilj zdravstvenega sistema ohranjanje in izboljšanje celostnega zdravja posameznika – ne samo odsotnost bolezni, temveč tudi popolno telesno, duševno in socialno blagostanje. To je temeljna človekova pravica, ki ne bi smela biti odvisna od rase, vere, političnega prepričanja ali ekonomskega statusa. Kljub razlikam so zdravstvene reforme v obeh proučevanih državah, to je v Sloveniji in Nemčiji, imele enak cilj, izboljšati dostopnost, kakovost in trajnost zdravstvenega varstva za vse državljane. V diplomskem delu predstavljamo izvedene zdravstvene reforme in primerjamo sistem zdravstvenega varstva v obeh državah.
Ključne besede: : zdravstvene reforme, Slovenija, Nemčija, zdravstveno varstvo, javno zdravstvo.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

2.
Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19
Igor Fabjan, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 402; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Obvladovanje tveganj v Silicon Valley Bank
Jan Tisaj, 2023, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo proučili dejavnike, ki so privedli do propada ameriške Skupine Silicon Valley Bank (Silicon Valley Bank Financial Group – SVBFG). Pokazali smo, kako je neustrezna struktura naložbenega portfelja SVBFG izpostavila veliki meri obrestnega tveganja, prekomerna koncentracija depozitov znotraj ene panoge pa je s seboj prinesla še tveganje koncentracije in likvidnostno tveganje. Vsa ta tveganja niso bila zaznana pravočasno in zato tudi ne ustrezno upravljana, kar je na koncu privedlo do propada SVBFG. Pokazali smo tudi, kako pomanjkljivo in neodločno je bilo ukrepanje s strani regulatorja ter kako je velika javna pozornost, namenjena dogajanju, povzročila zgodovinsko najhitrejši »bank run«.
Ključne besede: Silicon Valley Bank, Silicon Valley Bank Financial Group -SVBFG, bančna tveganja, upravljanje z bančnimi tveganji, bančna regulacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (889,17 KB)

4.
Pomen faktoringa med zunanjimi viri financiranja malih in srednjih podjetij
Metka Marčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Mala in srednja podjetja nosijo osrednjo vlogo v večini gospodarstev, tako ustvarjajo še kako potrebna delovna mesta in pripomorejo k svetovnemu gospodarskemu razvoju. Vendar jih pri tem lahko omejujejo razni dejavniki, med drugim tudi dostop do različnih virov financiranja. Tako so razne krize in obdobja gospodarskih šokov vplivali na pomen teh virov in spodbudile razvoj in uporabo novih, alternativnih oblik. Osrednja tema diplomskega dela je pomen faktoringa kot oblike zunanjega financiranja za MSP. Faktoring omogoča podjetnikom financiranje njihove dejavnosti in povečanje likvidnosti z odprodajo terjatev specializirani instituciji oziroma faktorju. Na osnovi analize uporabe faktoringa s strani MSP na ravni EU in Slovenije smo ugotovili, da je faktoring v splošnem med manj uporabljenimi viri. Vendar lahko glede na uporabo faktoringa po obdobju globalne finančne krize pričakujemo, da lahko faktoring predstavlja dobro rešitev za pridobivanje finančnih sredstev, tudi v trenutnem obdobju okrevanja po pandemiji covid-19. Čeprav je faktoring med MSP v državah EU različno pomemben, to nakazuje na velik potencial za razvoj trga faktoringa, ki lahko samo dodatno pripomore k nadaljnji diverzifikaciji virov financiranja ter tako zmanjšuje omejitvene dejavnike razvoja MSP.
Ključne besede: Mala in srednja podjetja–MSP, viri financiranja, zunanji viri financiranja, faktoring, EU, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Vpliv Covid-19 na poslovanje letalskih družb in primerjava z globalno gospodarsko krizo
Matej Tamše, 2022, diplomsko delo

Opis: Covid-19 je prišel nenadoma in za vedno pustil svoj pečat v naši zgodovini. Nihče ni čutil njegovega vpliva bolj kot letalski sektor. Potovanje je bilo prepovedano, saj so bile prisotne razne omejitve in t. i. lockdowni letališč. Tako so se letalske družbe morale odzvati takoj, da so zagotovile svoj obstoj. V tej diplomski nalogi smo prikazali vpliv covida-19 na poslovanje letalskih družb. Naredili smo tudi primerjavo z globalno gospodarsko krizo, da smo videli, kako so se letalske družbe odzvale takrat. Omejili smo se na tri letalske družbe: Lufthansa, Finnair in Air France. Te tri smo izbrali zato, da vidimo celotno sliko evropskega letalskega sektorja.
Ključne besede: Covid-19, gospodarska kriza, letalske družbe, Lufthansa, Air France, Finnair
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 547; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (836,24 KB)

6.
Vpliv staranja prebivalstva na zdravstvene izdatke in prihajajoči izzivi zdravstvenega sistema
Teja Kosi, 2022, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva predstavlja globalen pojav, ki je odraz zniževanja števila rojstev in izboljšanja zdravja ljudi ter dolgoživosti. Trend naraščanja števila in deleža starejšega prebivalstva je dandanes mogoče zaznati že v praktično vseh državah članicah EU. V prihodnje je pričakovati izrazito preoblikovanje evropske prebivalstvene piramide, za katero bo značilen prehod k vse starejši sestavi prebivalstva. V letu 2020 so prebivalci stari 80 let ali več predstavljali 5,9 % celotne populacije, leta 2070 pa bo po napovedih ta delež mnogo večji, in sicer kar 13,2 %. Zdravstveni sistemi v EU so se znašli pred velikim izzivom zagotavljanja dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti, saj vse večji delež starejšega prebivalstva ustvarja pritiske na javne odhodke, ki so povezani s staranjem. Poleg staranja prebivalstva dodatne izzive za zdravstveni sektor predstavljajo razvoj novih tehnologij in uporaba digitalnih orodij ter izbruh pandemije koronavirusa, ki je zdravstvene sisteme temeljito pretresel in jih postavil pred preizkušnjo, saj so bile razkrite mnoge pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic. Omenjene izzive in zdravstvene izdatke lahko države uspešno obvladujejo s sistematičnimi in učinkovitimi ukrepi politike, ki so osredotočeni zlasti na zdravje ljudi. V naslednjih letih je mogoče pričakovati nadaljnje povečevanje zdravstvenih izdatkov, pri čemer bo staranje še vedno predstavljalo pomemben dejavnik v diskusijah o rasti izdatkov za zdravstvo, ki bodo glede na napovedane trende v prihodnosti bolj usmerjeni v starejše prebivalstvo.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, Evropska unija, zdravstveni izdatki, zdravstveni izzivi, vzdržnost zdravstvenega sistema, ukrepi politike.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 786; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Ocenjevanje vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom : magistrsko delo
Matic Reberčnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V sklopu naloge je predstavljeno in analizirano področje ocenjevanja vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom. Na kratko je predstavljena zgodovina ocenjevanja vrednosti nepremičnin in teoretične osnove, ki so potrebne za dosego kvalitetne ocenitve. Predstavljena so relevantna spoznanja in standardi na proučevanem področju in možni načini in metode ocenjevanj vrednosti. Predstavljeni so Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti in dosedanje ugotovitve strokovnjakov na področju premoženja s posebnim trgovalnim namenom. V empiričnem delu je na primeru ocenitve vrednosti hotelske nepremičnine prikazano ocenjevanje vrednosti nepremičnin s posebnim trgovalnim namenom po Rushmorjevem pristopu. Ob upoštevanju vpliva aktualnega gospodarskega okolja smo izračunali ocenjeno vrednost hotelske nepremičnine.
Ključne besede: nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, nepremičnine s posebnim trgovalnim namenom, hotel
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
Vedenjske finance in njihov vpliv na investicije
Tadej Pijunović, 2019, diplomsko delo

Opis: Področje vedenjskih financ je v zadnji polovici stoletja doživelo neverjetno rast in spremembe ter je močno vplivalo na finance. Največji uspeh so dosegli zaradi raziskovanja učinkov, ki jih imajo kognitivne psihološke pristranskosti na investicijske odločitve. V diplomskem delu smo predstavili, kaj so vedenjske finance, njihovo zgodovino, sedanjost in kaj predstavljajo v povezavi s sodobnimi financami. Poglobljeno smo se ukvarjali z zankami vedenjskih financ in njihovimi vplivi na investicijske odločitve. Ugotovili smo, da na vedenje in odločitve investitorjev močno vplivajo pristranskosti pri presoji, ki jih lahko razvrstimo v sedem glavnih kategorij: mentalno računovodstvo, čredni nagon, pretirana samozavest, odpor do neznanega, sidranje, reprezentativnost in pristranskost razpoložljivosti. Na odločitve pa prav tako vplivajo napake zaradi preferenc, ki smo jih razvrstili v pet glavnih kategorij: hazarderska zmota, samoobvladovanje, okvirjanje, obžalovanje ter denarna iluzija. S pomočjo poglobljenega razumevanja vedenjskih financ smo ugotovili, da se investitorji na trgu ne obnašajo racionalno, saj jih pri odločitvah v večini vodijo njihova čustva in pristranskosti. Tudi med institucionalnimi in individualnimi investitorji lahko zaznamo različne vplive finančnih odločanj. Ugotovili smo, da med institucionalnimi investitorji prevladajo bolj racionalna vedenja v povezavi s finančnimi odločanji, kjer se investitorji zanašajo na podrobnejše analize. Individualne investitorje pa pri odločanju ženejo bolj neracionalne, čustvene odločitve, kar privede do napak pri investiranju. V diplomskem delu smo se ukvarjali tudi s strategijami premagovanja psiholoških pristranskosti pri investicijskih odločitvah in predlogi za uspešno investiranje v delnice in vzajemne sklade. Predlogi za uspešno investiranje pomagajo investitorjem premagovati psihološke pristranskosti in jim omogočajo bolj racionalno odločanje na trgu.
Ključne besede: vedenjske finance, psihološke pristranskosti, investiranje, investicijske odločitve, investitorji.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 897; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (728,84 KB)

10.
Staranje prebivalstva in izdatki za dolgotrajno oskrbo
Dolores Branka Farazin, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Ključne besede: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1447; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (702,09 KB)

Iskanje izvedeno v 3.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici