1. ANALIZA UREJENOSTI PODROČJA SOCIALNIH STANOVANJ V IZBRANIH DRŽAVAH IN SLOVENIJIMatej Tamše, 2025, magistrsko delo Opis: Evropska unija opredeljuje dostop do stanovanja kot temeljno človekovo pravico. Kljub temu pa je dejanski dostop do primernih stanovanj po vsej Evropi pogosto omejen. Inflacijski pritiski v preteklih letih so to problematiko še poglobili, saj so se cene nepremičnin in najemnin občutno zvišale. V tem magistrskem delu smo pregledali zgodovinski razvoj socialnih stanovanj v Evropi ter analizirali različne operativne modele, finančne modele in nacionalne strategije na področju socialnih stanovanj v Nizozemski, Irski, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Primerjali smo tudi izbrane kazalnike ter dodatno opredelili razlike, prednosti in slabosti med ureditvami posameznih področij socialnih stanovanj v izbranih državah in Sloveniji. Ugotovili smo, da se urejenost področja socialnih stanovanj med izbranimi državami in Slovenijo bistveno razlikuje. Razlike je mogoče opaziti v vseh obravnavanih vidikih, kot so operativni in finančni modeli, zgodovinski razvoj, nacionalne strategije ter kazalniki.
Ključne besede: Evropska unija, socialna stanovanja, stanovanjska politika.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (2,38 MB) |
2. Bančna ponudba za segment prebivalstva v razmerah digitalizacije bančništvaAndreja Rebernik, 2025, diplomsko delo Opis: Digitalizacija se razširja na vsa področja, in tudi bančništvo ni izjema. Ker so rast, razvoj
in obstoj podjetja pogojeni s sposobnostmi prilagoditve, bančništvo pa se sooča z novimi,
vedno močnejšimi konkurenti, mora oblikovati sodobne, inovativne in zaželene produkte
ter zanesljive strategije za ohranitev komitentov in njihovih vlog, s katerimi se
financirajo, ter posledično tudi položaja na trgu.
V tem diplomskem delu rdečo nit raziskave predstavljajo gospodinjstva in njihova
sredstva v obliki bančnih vlog. Zanimalo nas je namreč, zakaj so sredstva gospodinjstev
tako pomembna za banke; kakšne produkte bankam narekujejo trendi inovacij in kakšna
je trenutna ponudba bank za segment prebivalstva ter kolikšna je njena stopnja
konkurenčnosti v primerjavi z novimi produkti digitalnega bančništva.
V teoretičnem delu smo se posvetili razlagi širokega pojma virov financiranja, saj depoziti
komitentov igrajo ključno vlogo pri transformaciji sredstev, ki je primarna naloga banke.
Pri tem smo ugotovili, da prihodnji obeti glede vlog kažejo na kontinuirano rast in
ohranjajo vloge gospodinjstev na prvem mestu po pomembnosti med viri financiranja za
banke.
V praktičnem delu smo opravili analizo in primerjavo bančnih paketov med
tradicionalnimi bankami ter neobankami, ki prav tako prodirajo v slovenski prostor in
nagovarjajo stranke z drugačnim, zelo osebnim pristopom. S pomočjo raziskave smo
opredelili in izpostavili dobre ter manj dobre strani paketov in dobili vpogled v stanje na
trgu ter na stopnjo konkurenčnosti posameznih paketov oziroma bank.
Ključne besede: financiranje bank, inovacije v bančništvu, FinTech, neobanke, umetna inteligenca, bančni paketi
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Participativni proračun in njegova uporaba v praksiTimotej Toplak, 2025, diplomsko delo Opis: Participativni proračun je inovativni mehanizem, ki omogoča neposredno sodelovanje občanov pri odločanju o porabi javnih sredstev na lokalni ravni. V tem diplomskem delu je obravnavana uporaba participativnega proračuna v praksi, s poudarkom na analizi njegove izvedbe v izbranih slovenskih občinah (Maribor, Kranj, Koper, Krško) in primerjava z izkušnjami v izbranih državah Evropske unije (Portugalska, Francija, Italija, Švedska). Namen raziskave je bil preučiti, kako različni dejavniki, kot so institucionalni okviri, politična volja, digitalizacija in vključevanje prebivalcev, vplivajo na uspešnost in učinkovitost participativnega proračuna.
V raziskavi so bili podrobno obravnavani ključni elementi, kot so pravna podlaga za izvajanje participativnega proračuna, zgodovina in razvoj participativnega proračuna, vključenost občanov, transparentnost procesov ter vloga digitalnih orodij pri izvedbi. Primerjava med slovenskimi občinami in izbranimi državami EU je razkrila, da čeprav se slovenske občine soočajo s podobnimi izzivi kot tuje, obstajajo pomembne razlike v pristopu in učinkovitosti izvajanja participativnega proračuna. Medtem ko v Sloveniji nekatere občine, kot sta Koper in Krško, dosegajo visoko stopnjo transparentnosti, je ta v nekaterih evropskih mestih, kot je Pariz, kljub večjim finančnim vložkom vprašljiva.
Poleg tega je raziskava pokazala, da vloga digitalnih orodij pomembno prispeva k večji dostopnosti in učinkovitosti participativnega proračuna. Digitalizacija omogoča enostavno oddajo predlogov, preglednost glasovanja in povečuje zaupanje občanov v proces. Kljub tem prednostim pa obstajajo še nekatere pomanjkljivosti, kot so omejeno vključevanje marginaliziranih skupin, variabilna stopnja udeležbe in izzivi v fazi evalvacije projektov.
Na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela menimo, da je smiselno nadalje razvijati področje participativnega proračuna v Sloveniji, s poudarkom na izboljšanju deliberacije, krepitvi sodelovanja z nevladnimi organizacijami ter izboljšanju procesov spremljanja in evalvacije, kar bi lahko pripomoglo k večji uspešnosti in trajnosti tega orodja v prihodnosti.
Ključne besede: participativni proračun, občine, Slovenija, države EU
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Poročanje bank o finančnih računih za davčne nameneLuka Timotej Hadjar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za davčne namene. Tehnični razvoj in globalizacija sta omogočila investiranje finančnih sredstev kjerkoli po svetu, tudi v davčnih oazah, kar je omogočilo izogibanje plačilu davka od dohodkov in premoženja v državi rezidentstva. S sprejetjem OECD standarda poročanja CRS in Direktive Sveta 2014/107/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih (DAC2) so si začele države izmenjevati podatke o finančnih računih. V izmenjavi podatkov sodeluje že več kot 120 držav, Slovenija pa je v letu 2016 med prvimi državami pristopila k tej izmenjavi. Posamezna država poroča drugim državam podatke njihovih rezidentov, in sicer posameznikov in subjektov, medtem ko od drugih držav prejema podatke o svojih rezidentih. Izmenjujejo se informacije o stanju na finančnih računih in o dohodkih od obresti, dividend, določenih zavarovalnih pogodb ter od prodaje finančnih sredstev. Banke so zaradi števila računov in izplačevanja različnih dohodkov najpomembnejši poročevalec. Za namene poročanja so morale banke v svoje poslovne procese vgraditi postopke za identifikacijo nerezidentov, postopke dolžne skrbnosti ter postopke za zbiranje in poročanje podatkov, kar za banke pomeni pomembno prilagoditev poslovnih procesov. Uvedba poročanja je povzročila zmanjšanje števila finančnih računov in sredstev v davčnih oazah, povečala se je preglednost čezmejnih transakcij, pomembno pa je vplivala tudi na bančno zaupnost, ki zdaj ni več absolutno varovana. Poročanje o finančnih računih je torej pomemben instrument za preprečevanje čezmejnih davčnih utaj ter za učinkovito obdavčitev finančnih dohodkov in premoženja v državi rezidentstva.
Ključne besede: avtomatična izmenjava informacij, OECD CRS standard, DAC2, finančni računi, bančna zaupnost, davčno izogibanje
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,07 MB) |
5. Economic and political determinants of local government budget credibility: a review of empirical evidenceTanja Markovič-Hribernik, Vjekoslav Bratić, Simona Prijaković, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This article reviews empirical research on the economic and political determinants of local governments, i.e., cities’ and municipalities’ budget credibility, which refers to deviations of planned local budget revenues and expenditures from actual values. It focuses mainly on papers published in Web of Science or Scopus database journals, including 2024. Research on the determinants of subnational (intermediary) and central or national government levels is not included. Two key observations can be made: (1) the definitions and measuring of dependent variables vary widely, which may give rise to seeming flaws and contradictions in the findings, and (2) there is not enough research on the determinants of budget credibility due to the issue of collecting data on planned budgets at the local level. Despite differences in definitions and measurements, the article accurately assesses the fundamental explanatory variables, highlighting those significantly affecting local budget credibility.
Ključne besede: local governments, budget credibility, empirical review, determinants, forecasting
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (287,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Digitalna valuta centralne bankeEvgenija Krstevska, 2024, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo obravnava razvoj in trenutno stanje digitalnih valut centralnih bank (CBDC). Preučujemo njihovo zgodovinsko ozadje, vlogo v današnjem finančnem sistemu ter njihov prihodnji potencial. Poleg tega obravnavamo različne oblike elektronskega denarja, vključno s kriptovalutami, elektronskimi denarnicami, mobilnimi plačilnimi sistemi, predplačniškimi karticami in spletnimi plačilnimi sistemi. Naša raziskava je pokazala, da CBDC že igra pomembno vlogo v današnjem finančnem sistemu, saj bistveno izboljša učinkovitost samih transakcij in tudi povečuje verodostojnost po vsem svetu. Številne države aktivno raziskujejo in že uporabljajo CBDC, da bi povečale finančno vključenost in zmanjšale stroške transakcij. Namen tega diplomskega dela je ponuditi celovit vpogled v tematiko centralnobančnih digitalnih valut (CBDC) in ponuditi ključne vpoglede v njihov vpliv, njihove posledice in možnosti izvajanja.
Ključne besede: Digitalna valuta centralne banke (CBDC), centralne banke, digitalizacija, plačila, finančne inovacije
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (788,22 KB) |
8. Zdravstvene reforme na primeru Slovenije in NemčijeDamiana Pajnkiher, 2023, diplomsko delo Opis: Skozi čas so države po svetu oblikovale raznolike zdravstvene sisteme s poudarkom na različnih modelih in pristopih zdravstvenega varstva. Danes se ti sistemi soočajo s ključnimi izzivi, kot so poviševanje izdatkov za javno zdravstvo, staranje prebivalstva in pospešen življenjski slog, ki povečujejo povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Tehnološki napredek prav tako igra dvojno vlogo, omogoča boljše zdravljenje, vendar viša stroške.
Kljub tem izzivom pa je osrednji cilj zdravstvenega sistema ohranjanje in izboljšanje celostnega zdravja posameznika – ne samo odsotnost bolezni, temveč tudi popolno telesno, duševno in socialno blagostanje. To je temeljna človekova pravica, ki ne bi smela biti odvisna od rase, vere, političnega prepričanja ali ekonomskega statusa. Kljub razlikam so zdravstvene reforme v obeh proučevanih državah, to je v Sloveniji in Nemčiji, imele enak cilj, izboljšati dostopnost, kakovost in trajnost zdravstvenega varstva za vse državljane.
V diplomskem delu predstavljamo izvedene zdravstvene reforme in primerjamo sistem zdravstvenega varstva v obeh državah.
Ključne besede: : zdravstvene reforme, Slovenija, Nemčija, zdravstveno varstvo, javno zdravstvo.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,36 MB) |
9. Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19Igor Fabjan, 2023, diplomsko delo Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,62 MB) |
10. Obvladovanje tveganj v Silicon Valley BankJan Tisaj, 2023, diplomsko delo Opis: V raziskavi smo proučili dejavnike, ki so privedli do propada ameriške Skupine Silicon Valley Bank (Silicon Valley Bank Financial Group – SVBFG). Pokazali smo, kako je neustrezna struktura naložbenega portfelja SVBFG izpostavila veliki meri obrestnega tveganja, prekomerna koncentracija depozitov znotraj ene panoge pa je s seboj prinesla še tveganje koncentracije in likvidnostno tveganje. Vsa ta tveganja niso bila zaznana pravočasno in zato tudi ne ustrezno upravljana, kar je na koncu privedlo do propada SVBFG. Pokazali smo tudi, kako pomanjkljivo in neodločno je bilo ukrepanje s strani regulatorja ter kako je velika javna pozornost, namenjena dogajanju, povzročila zgodovinsko najhitrejši »bank run«.
Ključne besede: Silicon Valley Bank, Silicon Valley Bank Financial Group -SVBFG, bančna tveganja, upravljanje z bančnimi tveganji, bančna regulacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 408; Prenosov: 53
Celotno besedilo (889,17 KB) |
