| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Use of mobile technologies in tourism : natural health resorts study
Boštjan Brumen, Peter Planinc, Tomi Špindler, Mitja Gorenak, Tanja Lešnik Štuhec, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Mobile technologies have drastically changed the way people do everyday activities. Tasks previously reserved for desktop environments have moved to mobile devices, and nowadays, half of the internet traffic is stemming from mobile devices. The tourism industry is no exempt from the shift from desktop to mobile. In our research, we check to what extent natural health resorts have adapted and integrated mobile solutions to their websites. We collected data about the friendliness of selected websites using automated online tools and carried out a heuristic evaluation. The results were statistically analyzed and compared. Only roughly half of natural health resorts have optimized their websites for mobile devices. There are no statistically significant differences when comparing purely technical aspects. However, an in-depth heuristic evaluation has shown that some web sites are significantly more mobile-friendly than others and offer better technical conditions for enhanced user experience. Our study is the first technical and contentual evaluation of website mobile devices' friendliness in the natural health resort sector. It warns management, their marketing consultants, and web site developers about the opportunities they are missing by not supporting mobile users sufficiently. Further, it outlines deficiencies and provides suggestions and instructions for optimizing websites to enhance user-friendliness on mobile devices.
Ključne besede: mobile technology, mobile device, mobile Internet, health tourism, spa, natural health resort, web page, evaluation, heuristics
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (632,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Regijski park Pohorje : rešitev za naravovarstvene in razvojne izzive Pohorja?
Andrej Grmovšek, Nejc Pozvek, Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: turizem, Pohorje, ekologija, razvoj, zeleni turizem
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (38,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zelena pametna podeželska destinacija s certificiranimi gastronomskimi prireditvami po modelu "Izvorno slovensko"
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: turizem, trajnostni razvoj, podeželski turizem, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Teritorialne kolektivne blagovne znamke : orodja razvoja podeželja v pametne, povezane in inovativne destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, Urška Starc Peceny, Nejc Pozvek, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Domačini in turisti se vse bolj zavedajo vrednot zdravega načina življenja. Iščejo trajnostne, ustvarjalne, družbeno odgovorne prakse in izkušnje na področju nakupovanja hrane, storitev in turističnih proizvodov. Zelena pametna podeželska območja bodo vse pogostejša destinacija za turiste, ki se soočajo z epidemičnimi ukrepi zaradi COVID-19. Trendi kažejo, da si prizadevamo za razpršene, varne, poglobljene, pristne, zelene, vključujoče, izkustvene dogodivščine in rekreacijo v privlačnih naravnih okoljih. Teritorialne kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje za razvoj podeželja in verižno povezane ponudnike, ki ponujajo kakovostne izkušnje z lokalno dodano vrednostjo. Destinacijske organizacije kot koordinatorji razvoja in trženja turizma in s tem povezanih dejavnosti odločilno vplivajo na prepoznavnost zelenih destinacij. Učinkovita uporaba novih tehnologij ima pri tem pomembno vlogo, kar smo raziskali tudi v projektu Turizem 4.0-obogatene turistične izkušnje. Celovita ciljna platforma omogoča povezljivost znotraj omrežja, komunikacijo med certificirano dobavno verigo in zbiranje podatkov ter komunikacijo v širokem spletnem okolju potencialnih javnosti, kar omogoča tudi usmerjanje prometa in turističnih tokov. Z rezervacijskim portalom, prodajno in logistično povezavo je mogoče ustvariti po meri izdelano certificirano ponudbo, njeno prodajo, dostavo in učinkovito spremljanje.
Ključne besede: blagovne znamke, kolektivne blagovne znamke, razvoj podeželja, pametne destinacije, mreženje, dobavne verige, turizem
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Sinteza znanstvenih raziskav in nadgradnja model "Izvorno slovensko"
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Raziskava izbranih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, oblikovanih po modelu 'Izvorno slovensko'
Nejc Pozvek, Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Raziskava izbranih šestih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk zajema tri sklope: v prvem delu so na podlagi poglobljenih intervjujev predstavljeni delo in stališča upravljavcev oziroma skrbnikov znamk, v drugem delu je izvedena anketa s ponudniki z znamkami certificirane ponudbe in v tretjem delu anketa s kupci produktov, certificiranih z znamko. Ključna ugotovitev raziskave je relativno visoko zadovoljstvo vseh skupin deležnikov s sistemom certificiranja oziroma zgodbo, ki se razvija v okviru modela 'Izvorno slovensko', prepoznani pa so tudi nekateri izzivi. Slednji so naslovljeni v poglavju, ki podrobno razčleni predloge nadgradnje sistema certificiranja.
Ključne besede: kolektivne blagovne znamke, upravljanje, mnenja ponudnikov, mnenja kupcev, model 'Izvorno slovensko'
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (928,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Teritorialne kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu 'Izvorno slovensko'
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Teritorialne kolektivne blagovne znamke so vedno pogosteje orodje razvoja in trženja podeželskih upravljanih destinacij z jasno vizijo prihodnosti, podkrepljeno s strateškimi razvojnimi in trženjskimi cilji, ukrepi in aktivnostmi. Celovito povezani deležniki z namenom ustvarjanja visokokakovostne ponudbe območja gradijo prepoznavno lokalno dodano vrednost gastronomije destinacije. Mnogi avtorji izpostavljajo, da ciljne skupine domačih in mednarodnih obiskovalcev, predvsem sodobni ljubitelji hrane, tako imenovani foodies, vedno bolj iščejo in cenijo tovrstna prizadevanja. Centri kakovosti z organiziranimi kratkimi lokalnimi dobavnimi verigami, usposabljanji in svetovanji strokovnih institucij ter z digitalno trženjsko-prodajno-logistično tehnologijo prinašajo sinergične učinke vsem vključenim deležnikom destinacije. Pomembno je, da se vsak deležnik na poti od njive do krožnika in še dlje, vse do vodenega gastronomskega doživetja in prireditve ter doživetega bivanja v avtentičnih nastanitvenih kapacitetah, posveča le delu celovitega doživetja % lastnemu prispevku v verigi destinacijske zgodbe % in prispeva k visoki kakovosti lokalno dodane vrednosti končnemu gastronomskemu doživetju. Več kot deset teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu 'Izvorno slovensko', sledi opisanemu pristopu in s tem prispeva k vedno večji prepoznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije, ki pritegne z raznovrstno gastronomsko ponudbo tudi zahtevne raziskovalce gastronomije.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (625,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjo
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Uvod
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: turizem
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (14,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Razvoj in prepoznavnost rokodelstva skozi kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu ‘Izvorno slovensko’
Tanja Lešnik Štuhec, 2022, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Rokodelski mojstri, združeni v cehe, so stoletja močno držali vajeti v rokah svojih rokodelskih spretnosti, prenašali znanja na rodove vajencev in z rokodelskimi de-javnostmi preživljali svoje družine. Z razvojem industrializacije je tonilo rokodelstvo, država pa po drugi svetovni vojni ni pretirano spodbujala ohranjanja in obujanja ter prenašanja spretnosti na mlade rodove. Izjemen upad števila rokodelcev pa ne velja za sosednje države, kjer je pristen stik roke z lokalnimi gradivi ter odnos rokodelcev z oblikovalci, dobavitelji, tržniki in prodajalci še kako živ.Kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu ‘Izvorno slovensko’, so orodje razvoja podeželja v zeleno, pametno, dostopno in pristno podeželsko destinacijo. Spodbujajo odnos človeka z naravo, z zemljo, lokalno kulturo in gradivi, ki jih je od nekdaj uporabljal pri svojem ustvarjanju in vsakodnevnih opravilih, pa tudi medčloveške odnose, ki temeljijo na deljenju znanj in izkušenj. Delujejo kot podeželski podjetniški inkubatorji, ki spodbujajo k obujanju spretnosti in vključevanju novodobnih rešitev, oblikovanju povezanih izdelkov in storitev, partnerskemu odnosu z oblikovalci ter vzpostavljanju pristnih doživetij s prenosom znanja na vse generacije tako rezidentov kot obiskovalcev.S spodbujanjem radovednosti in prikazom oziroma prenosom rokodelskih (tradicionalnih) znanj v obliki turističnih doživetij se krepita identiteta in razpoznavnost države, rokodelska ustvarjalnost pa lahko spet postane donosna gospodarska panoga. Strokovno vrednotenje rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja z lokalno dodano vrednostjo s kratko dobaviteljsko verigo, privlačno zgodbo izdelka, njegovo celostno vizualno po-dobo in navodili za uporabo postaja vse pomembnejše področje prvega nivoja znamk, vzpostavljenih po modelu ‘Izvorno slovensko’.
Ključne besede: rokodelska dediščina, kolektivna blagovna znamka, Izvorno slovensko, rokodelski izdelki, vodena doživetja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (33,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici