| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2680; Prenosov: 1

2.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici