| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 873
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Študij postopka nanomodifikacije aktiviranih celuloznih vlaken
Adrijana Šegula, 2012, magistrsko delo

Opis: Vsako leto več milijonov ljudi trpi zaradi bolezni kosti, kot posledic travme, tumorja, zloma, ali napake. Kot alternativni pristop za zdravljenje poškodovanega kostnega tkiva se uporabljajo porozna ogrodja, ki vplivajo na pospešeno formiranje kosti iz okoljskega tkiva. Tako ogrodja imajo veliko prednost pred avtografti in alografti. V sedanjm času se veliko nanomaterialov uporablja v biomedicinskih raziskavah za različne namene. Zanimiva uporaba je posnemanje naravnega tkiva in priprava primarnega ekstracelularnega okolja za rast in razvoj celic znotraj biomimetičnega materiala. Hidroksiapatit je glavna anorganska sestavina kostnega tkiva in zato je primeren za pripravo kostnih nadomestnih tkiv, vendar potrebuje primerno ogrodje. Celuloza je široko uporaben in lahko dostopen polisaharid, ki se pogosto uporablja tudi na področju medicinskih tekstilij. Biokompatibilnost celuloze je dobro raziskana, njene mehanske lastnosti se dobro ujemajo z lastnostmi trdega in mehkega kostnega tkiva. V okviru magistrske naloge smo pripravili biokompatibilen nanokompozit, tako da smo plast delcev hidroksiapatita oblikovali na tekstilni površini, ki mora prav tako zadovoljiti posebnim zahtevam medicinskih tekstilij. Uporabili smo regenerirana celulozna vlakna v obliki netkane tekstilije, ki smo jo pred postopkom nanomodifikacije še ustrezno predobdelali z namenom, da z aktivacijo vlaken zagotovimo pogoje za oblikovanje homogenih plasti delcev na površini vlaken. Vlakna smo alkalno in plazemsko predobdelali in proučili vpliv predobdelave na postopek oblikovanja nanoprevlek na vlaknih. Ugotovili smo, da je aktivacija s plazmo dobra in ekološko prijazna alternativa predobdelavi z NaOH. Razporeditev in velikost delcev nanohidroksiapatita (nHA) na vlaknih, ki so bila predobdelana s plazmo je boljše v primerjavi z vlakni, ki so bila predobdelana z NaOH. Slaba lastnost je, da postopek vpliva na mehanske lastnosti materiala.
Ključne besede: Kostni tkivni inženiring, celuloza, hidroksiapatit, biokompatibilnost, plazma, NaOH
Objavljeno: 19.09.2012; Ogledov: 1507; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

22.
Protimikrobna funkcionalizacija papirne pulpe
Tamara Oswald, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bila protimikrobna funkcionalizacija celulozne pulpe (robčkov in brisač) podjetja Paloma.d.o.o., z naravnim polimerom hitozanom. Tovrstna funkcionalizacija bi naj produktom povečala vpojnost in dodala protimikrobni učinek. V sodelovanju s podjetjem Paloma smo z uporabo njihove pulpe in dodatki hitozana v različnih masnih ter volumskih deležih izdelali funkcionalizirane lističe, ki so služili kot modelni vzorec brisač in robčkov. Tovrstnim lističem smo izmerili stični kot in pH vodnega ekstrakta. Glede na rezultate smo izbrali najbolj optimalen vzorec za nadaljnje testiranje. V drugi fazi pa smo optimalnemu vzorcu določili utržno trdnost, vpojnost, navzemanja vode. Njegovo kemijsko sestavo smo analizirali s FT-IR spektroskopijo in potenciometrično titracijo. Sledila je analiza, desorpcije in mikrobiološko testiranje. Ugotovili smo, da so laboratorijsko izdelani listi papirja imeli protimikrobni učinek na nekatere mikroorganizme, vendar smo z dodatkom hitozana zmanjšali utržno trdnost, vpojnost in navzemanje vode. Predvidevamo, da bi z nadaljnjo optimizacijo nanosa hitozana (recimo uporaba hitozanskih nanodelcev) ohranili ali pa celo simultano izboljšali vse lastnosti.
Ključne besede: papirna celulozna pulpa, hitozan, protimikrobna funkcionalizacija, sanitetni papirni izdelki
Objavljeno: 28.10.2013; Ogledov: 1295; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

23.
Uporaba papirne celuloze v interieru
Ingrid Koren, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba papirne celuloze v interieru temelji na raziskavi teoretičnih osnov o celulozi, papirju, reciklaži in ekološkem oblikovanju, ter na izdelavi ročno izdelanih plošč iz recikliranega časopisnega papirja, kot tudi na snovanju in izdelavi prototipa manjšega kosa pohištva s pripadajočo dokumentacijo ter študijo uporabljenih materialov.
Ključne besede: celuloza, papir, interier, reciklaža, ekološko oblikovanje
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 866; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (11,04 MB)

24.
Priprava in analiza filmov iz mešanice glukomanana in keratina iz piščančjega perja
Zala Urisk, 2014, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zaradi tega potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oziroma razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov, temelječih na petrokemičnih polimerih, z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. V magistrskem delu z naslovom »Priprava in analiza filmov iz mešanic glukomanana in keratina iz piščančjega perja« je bil namen preučiti možnosti uporabe keratina, pridobljenega iz piščančjega perja, v mešanicah z glukomananom za pripravo filmov, ki bi lahko predstavljali nosilce za različne protimikrobne aktivne substance, antibiotike, antioksidante, ipd. Pri pripravi filmov smo keratinu, ekstrahiranemu iz piščančjega perja, za izboljšanje fizikalnih lastnosti dodajali drug biopolimer z visokim povprečjem molskih mas, konjak glukomanan. S pomočjo analiznih metod, kot so optična mikroskopija, FTIR spektroskopija, določanje mehanskih lastnosti, analiza nabrekanja filmov v vodi in navzemanje vlage, določanje termičnih lastnosti ter določanje kontaktnega kota z vodo, smo ugotavljali, kakšne fizikalne in kemične lastnosti imajo pripravljeni filmi in kakšne so njihove možnosti za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da dodatek konjak glukomanana keratinu močno vpliva na mehanske lastnosti filmov, zaradi uvedbe velikega števila hidroksilnih skupin pa zviša adsorpcijo vlage.
Ključne besede: piščančje perje, keratin, glukomanan, funkcionalni filmi, kontaktni kot, FTIR spektroskopija, termogravimetrija
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1121; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

25.
26.
Hydrophilic/hydrophobic characteristics of different cellulose fibres monitored by tensiometry
Zdenka Peršin, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Wettability and sorptivity improvements for different textile materials are the major tasks during textile finishing. In order to improve the sorption characteristics of a cellulose fabric, different pre-treatment processes are applied, usually washing, bleaching and mecerisation. Differences in the sorption properties of untreated and pretreated (washed and bleached) regenerated cellulose fibres were obtained using tensiometry and compared with the classical method for determining moisture adsorption. Results show that compared to raw fibres, viscose fibres have the highest moisture and the smallest contact angle whilst modal fibres have the biggest contact angle. Pretreatment increases the sorption abilities and makes the material more accessible to chemicals used in the finishing process. Using the conventional method, it can be confirmed that fibres with the highest moisture have the smallest contact angle (tensiometry).
Ključne besede: textile materials, regenerated cellulose fibres, sorption, pretreatment, tensiometry
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 225; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (137,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$
Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 394; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (467,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken
Zdenka Peršin, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫).
Ključne besede: tekstilna industrija, celulozna vlakna, plemenitenje, sorpcijska sposobnost, predobdelava, sorpcija, tenziometrija, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 281; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (445,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
30.
ŠTUDIJ TiO2 NANO-PREVLEK REGENERIRANIH CELULOZNIH VLAKEN ZA DOSEGANJE SAMOČISTILNEGA UČINKA
Nika Veronovski, 2009, doktorska disertacija

Opis: Cilj naloge je bil razvoj postopka nanomodifikacije površine regeneriranih celuloznih vlaken z namenom pridobivanja vlaken s trajnimi samočistilnimi lastnostmi, hkrati pa zaščititi vlakno pred negativnimi vplivi postopka obdelave in fotokatalitičnega delovanja delcev na lastnosti vlaken. Za raziskavo smo uporabili regenerirana celulozna liocel vlakna, ki sodijo med obnovljiva vlakna izdelana po ekološko nespornem postopku direktnega raztapljanja celuloze. Za modifikacijo smo uporabili fotokatalizator TiO2, ki smo ga na vlakno nanašali z uporabo različnih postopkov. Raziskava je zajemala dva temeljna postopka plastenja; to sta postopek neposrednega oblikovanja nanoprevlek na vlaknih in vezava predhodno oblikovanih delcev na vlakna. Preučili smo vpliv pogojev plastenja na morfologijo nanoprevlek in na njihovo učinkovitost. V prvi fazi smo pripravili prevleke na vlaknih s pomočjo sol-gel tehnologije. Proučili smo vpliv pogojev sol-gel postopka na velikost in učinkovitost delcev ter nekatere lastnosti obdelane tekstilije (mehanske lastnosti, trajnost obdelave, elektrokinetične lastnosti) ter ocenili poškodbe vlaken. V drugem delu raziskave smo za pripravo prevlek uporabili že pripravljene TiO2 nanodelce, ki imajo ustrezno fotokatalitično aktivnost za doseganje samočistilnosti modificiranih površin. Določili smo uporabnost TiO2 P25 nanodelcevza oblikovanje prevlek na vlaknih na osnovi stabilnosti njihovih koloidnih raztopin. Za doseganje stabilizacije delcev v vodnih disperzijah smo spreminjali površinski naboj delcev in/ali uporabili površinsko aktivna sredstva. Poleg tega smo preučili postopek vezave kompozitnih TiO2-SiO2 nanodelcev, kjer SiO2 deluje hkrati kot vezivno sredstvo, poleg tega pa ščiti nosilno vlakno pred fotokatalitičnimi vplivi katalizatorja. Kot vezivno sredstvo za vezanje nanodelcev smo uporabili še raztopino celuloze. Kljub temu, da so raziskave pokazale, da imajo vsi vzorci s TiO2 prevlekami samočistilno sposobnost, pa je le-ta najvišja v primeru vzorcev, obdelanih v stabilni disperziji TiO2 P25 nanodelcev. Največ organske snovi v madežu se razgradi v 8-ih dneh izpostavljenosti direktni dnevni svetlobi. Po funkcinalni učinkovitosti in vplivu na tehnološko-uporabne lastnosti je postopek izdelave kompozitnih TiO2-SiO2 nanoprevlek najprimernejši.
Ključne besede: TiO2 nanodelci, fotokatalizator, samočistilnost, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3942; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici