| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 871
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
ŠTUDIJ IN PRESKUŠANJE LASTNOSTI VAROV VISOKO ZMOGLJIVIH TEKSTILIJ ZA ŠOTORE IN PONJAVE
Denis Topolinjak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Študij in preskušanje lastnosti varov visokozmogljivih tekstilij za šotore in ponjave« je bil namen analizirati mehanske lastnosti različnih kompozitnih materialov za izdelavo šotorov in predvsem analizirati in optimirati izdelavo varov, ki spajajo posamezne dele izdelanega šotora. Ob uporabi visokofrekvenčnega varjenja (HF) tekstilnih kompozitnih materialov (PES/PVC) smo spreminjali parametre varjenja: širino vara ter moč varjenja. S pomočjo ustreznih standardov smo preskušali mehanske lastnosti vzorcev kompozitnih materialov, varjenih pri različnih pogojih, z namenom določiti optimalne karakteristike varjenja, ki omogočajo najboljše mehanske lastnosti varov na različnih kompozitnih materialih.
Ključne besede: tekstilni kompozitni materiali, vlakna poliester, visokofrekvenčno varjenje, fizikalno mehanske lastnosti
Objavljeno: 14.03.2011; Ogledov: 1939; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

12.
PRESKUŠANJE LASTNOSTI IZDELKOV IZ NARAVNE VOLNE
Sabina Sovič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je poudarek usmerjen v obravnavo in preskušanje izdelkov iz volne za podjetje Soven d.o.o., ki se ukvarja s predelavo volne in izdelavo izdelkov iz nje. Volna je naravno organsko beljakovinsko vlakno, ki spada v skupino keratinskih vlaken in je že od nekdaj cenjeno vlakno. Odlikuje jo množica dobrih lastnosti, saj so izdelki iz volne udobni, se ne mečkajo, zaradi dobrih izolacijskih lastnosti pozimi grejejo, poleti pa hladijo. Kvalitetni volneni izdelki in mešanice z drugimi vlakni so označeni z mednarodnimi znaki kvalitete Woolmark ( 100 % volna ) in Woolmark Blend ( lahko je prisotno še katero izmed drugih vrst vlaken, kjer pa mora biti delež volne najmanj 50 % ). Vse tekstilne materiale, tudi volnene, je pred komercialno rabo potrebno kvalitativno ovrednotiti skladno z ustreznimi standardi. Šele na podlagi testiranj določenih parametrov, kot so npr. pretržna sila in pretržni raztezek, skrčenje, reakcija vodnega ekstrakta, odpornost na umazanijo, itd. je možno sklepati na lastnosti nekega tekstilnega materiala, kar je tudi vodilo za številna podjetja, ki si prizadevajo za vse boljšo kvaliteto lastnih izdelkov. Diplomsko delo zajema analizo kakovosti izdelkov iz naravne volne na osnovi testiranj različnih parametrov. Glede na specifične potrebe podjetja Soven d.o.o., so bili prav na podlagi analiz kakovosti definirani različni tehnični parametri in izdelane pripadajoče tehnične specifikacije z namenom zagotavljanja optimalne in konstantne kakovosti izdelkov prej omenjenega podjetja.
Ključne besede: naravna volna, testiranje, barvne obstojnosti, mehanske lastnosti
Objavljeno: 13.04.2011; Ogledov: 2718; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

13.
VPLIV SUŠENJA S HITOZANOM FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN NA NJIHOV PROTI-MIKROBNI ZNAČAJ
Mateja Fuks, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov se uporabljajo različne proti-bakterijsko učinkovite spojine, vendar pa večina od teh ne zagotavlja potrebne varnosti za varovanje ljudi in okolja. Med naravnimi sredstvi s protimikrobnim delovanjem je hitozan ena izmed najbolj obetajočih proti-bakterijsko delujočih spojin sodobnega časa. V raziskavi smo uporabili različna celulozna vlakna, predvsem zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat z dobro površinsko aktivnostjo. Poleg naravne celuloze - bombaža smo v eksperimentalno delo vključili tudi viskozo, liocel in modal kot predstavnike regeneriranih celuloznih vlaken, ki so v primerjavi z bombažem čistejši in zato še posebej zanimiv substrat za funkcionalizacijo s hitozanom. Za dosego optimalne zaščite tekstilnega materiala se predpostavlja da ima, poleg koncentracije hitozana, pomemben vpliv tudi temperatura sušenja, ki bi potencialno lahko vplivala na delež dostopnih aminskih skupin. V ta namen smo v kombinaciji z izbranima koncentracijama hitozana v impregnacijski kopeli skušali določiti optimalno temperaturo sušenja, s pomočjo katere bi bilo morda možno zagotoviti večji delež dostopnih aminskih skupin, ki predstavljajo aktivna mesta protimikrobnega delovanja. Glede na dejstvo, da se obravnavana celulozna vlakna razlikujejo po strukturi, je bil namen raziskave oceniti tudi vpliv nadmolekulske strukture na vezavo hitozana v odvisnosti od izbrane temperature sušenja. Za posamezno vrsto neobdelanih in s hitozanom funkcionaliziranih celuloznih vlaken smo določili vsebnost vlage, kot najpomembnejši kriterij naloge v smislu protimikrobne učinkovitosti pa smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII. Rezultati kažejo odvisnost med temperaturo sušenja in deležem dostopnih aminskih skupin funkcionaliziranih vlaken, ki se spreminja glede na izbrano temperaturo sušenja.
Ključne besede: hitozan, funkcionalizacija, celuloza, Acid orange VII, vsebnost vlage, aminske skupine
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1633; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (583,21 KB)

14.
ŠTUDIJ POSTOPKOV ČIŠČENJA ODPADNEGA PERUTNINSKEGA PERJA ZA NADALJNJO UPORABO
Zala Urisk, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Študij postopkov čiščenja odpadnega perutninskega perja za nadaljnjo uporabo« je bil namen ugotoviti, kateri je najbolj optimalen postopek čiščenja odpadnega perutninskega perja, ki je kot stranski produkt mesne industrije zelo obremenjujoče za okolje. Pri postopku pranja odpadnega perutninskega perja smo spreminjali parametre pranja: temperaturo, uporabo pralnega sredstva in uporabo ultrazvoka. S pomočjo številnih analiznih metod, kot so določanje motnosti odpadne kopeli, količine trdnih delcev v kopeli, celotnega organskega ogljika, celotnega dušika, vsebnosti maščob in mikrobioloških poškodb, smo ugotavljali kakšne lastnosti ima odpadna pralna kopel in oprano perje, z namenom, da bi določili optimalen postopek pranja, ki perju nudi želene in potrebne lastnosti za določeno področje uporabe.
Ključne besede: čiščenje vlaken, keratinska vlakna, analizne metode, perutninsko perje
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1503; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

15.
The interaction ability of cellulosic materials as a function of fine structure and Helmholtz surface energy
Tatjana Kreže, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Zdenka Peršin, Majda Sfiligoj-Smole, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Many chemical or physical modification processes significantly influence the accessibility of fiber forming polymers by causing structural changes. The wettability and sorption ability improvements of polymeric materials are major tasks during finishing processes. Different pre-treatment processes are used in order to improve the accessibility of dissociable groups, hydrophilicity, dyeability, and whiteness. These are usually alkaline purification, chemical bleaching and mercerization. In a previous paper we presented the data for structural characteristics (density, crystallinity index, molecular orientation, void volume, diameter and the specific inner surface of void, etc.) of untreated regenerated cellulose fibers (viscose, modal and lyocell) [41]. We now compare the influence of different pre-treatment processes on fiber structure and the accessibility of the chemical groups of these fibers. In order to improve the accessibility, two pre-treatment processes were used: chemical bleaching of fibers and tensionless alkali treatment. The influence of these pre-treatment processes on the structure parameters was evaluated using viscosity measurements (determination of polymerization degree (DIN 54 270)) and iodine sorption ability measurements according to the Schwertassek method (determination of crystallinity index) [13, 16]. The reactivity and accessibility in a polar environment was determined using tensiometry. Contact angles between the fibers and liquids of different polarities were determined using the powder contact angle method and calculated from a modified Washburn equation [26, 28]. The surface free (Helmholtz) energy of differently treated fibers was determined from the contact angle data using the Owens-Wendt-Raeble-Kaelble approximation [30, 33, 35]. The differences in the accessibility of raw and pre-treated regenerated cellulose fibers obtained using tensiometry are compared with the results of the conventional method used to determine moisture adsorption (DIN 54 351, DIN 53 802). In regard to raw fibers, viscose shows the most hydrophilic characteristic: adsorbs the highest amount of moisture, has the fastest penetration velocities (Fig. 6), the smallest contact angle, and the highest SFE (Fig. 8). Modal fibers have the largest contact angle, the lowest SFE, and they adsorb the smallest amount of water vapor. Pre-treatments increase the sorption ability and the surface free (Helmholtz) energy while they decrease the contact angle. This makes the material more accessible to water and chemicals used in the finishing processes although the crystallinity index increases. The main modification in polymer properties caused by the treatments is an increase in the fiber SFE caused by an increase of the fiber surfaces because of swelling in the alkaline medium (washing, slack-mercerization), and due to an increase of accessible OH- and COOH-groups (bleaching). This enables the formation of an increased number of hydrogen bridges between the water molecules and the OH- and COOH-groups. Our investigations confirm the results published earlier thatthe main property necessary for the proper sorption behavior of cellulose materials are the accessible, less ordered regions and not the degree of crystallinity.
Ključne besede: regenerated cellulose fibers, fiber pre-treatment, iodine sorption, cristallinity, tensiometry, contact angle, Helmholtz surface energy, water adsorption
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1667; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

16.
Characterisation of grass fibres
Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Simona Strnad, Karin Stana-Kleinschek, Silvo Hribernik, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: The elementary grass fibres were isolated from different grass and legumes sorts, i.e. Ryegrass (Lolium hybridum Gumpenstein), Wheat straw, Trefoil (Trifolium pratense) and Lucerne (Medicago sativa). The fibre-samples were obtained in a bio-refinery, after the liquid phase containing proteins and lactic acid was eliminated from the ensiled and green grasses, respectively. For the isolation of elementary grass fibres different processes were used. The morphological characteristics of stems and leaves of different grass species were microscopically observed. On the microscopical stem and leaves cross-section samples the quantification of fibres sclerenchyma cells was performed. The quantitative analysis was carried out in order to obtain basic quantitative data on grass fibres, such as area of the single fibre or group of fibres, diameter of a single fibre or group of fibres and distances betweenthe most distant and least distant points on the area of the fibre. Measurements were made using a Carl Zeiss software KS 300, which runs on a computer connected to the image analysis equipment consisting of a microscope and a digital camera. In addition to, geometrical and mechanical properties ofisolated fibres and fibre bundles were determined. Due to the grass history,i.e. deformations and damages caused by the treatment of grasses in the bio-refinery, maturity grade, grass or legumes type and conditions during grass growth, the plant structures vary considerable in their properties.
Ključne besede: textile fibres, plant fibres, grass, properties
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1104; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

17.
Flax fibres sorption properties influenced by different pretreatment processes
Tatjana Kreže, Severina Iskrač, Majda Sfiligoj-Smole, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Darinka Fakin, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: The sorption behavior of raw and treated flax fibers was investigated. This paper presents the effect of conventional pretreatment processes (alkaline, acid) in comparison to environment-friendly enzymatic processes on the sorption ability of flax fibers. Weight-loss, moisture sorption, water retention value and contact angle were determined in order to interpret the pretreatment results. In addition, the influence of the process on the fibers' mechanical properties was studied. The ecological parameters of the treatment wastewaters were analyzed.
Ključne besede: textile fibres, flax, flax fibre properties, pretreatments, sorption properties, mechanical properties, ecological parameters
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1130; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

18.
X-ray study of pre-treated regenerated cellulose fibres
Majda Sfiligoj-Smole, Zdenka Peršin, Tatjana Kreže, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Susanne Neumayer, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Regenerated cellulose fibres have had an important role to play in the man-made fibre field. The very special characteristics of different types of regenerated cellulose fibres, e.g. mechanical properties, sorption characteristics, and aesthetics were conditioned by the differences in their fine structure due to fibre formation processes. Additionally, the finishing processes could influence the fibre structure. A study was done of the crystalline structures of a solvent-spun cellulose fibre type (Lenzing Lyocell), made according to the NMMO process, and two conventional cellulosic fibre types, made by the viscose process (Lenzing Viscose and Lenzing Modal). The fibres were pre-treated (bleached and slack mercerised) and structural changes were followed by wide angle and small angle x-ray scattering (WAXS and SAXS), respectively. The periodical structure, determined by long spacing, was nearly the same in all the different types of fibres. A slight increase was observed after the treatment of viscose and modal fibres, but an unpronounced fall of a long period accompanied the pre-treatment of lyocell fibres. Some changes in crystallinity and crystalline orientation occurred due to the treatment conditions. The structural changes were correlated to the iodinesorption and mechanical properties.
Ključne besede: regenerated cellulose fibres, fibre structure, fibre properties, x-ray analysis, WAXS, SAXS, cellulose pre-treatment
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1210; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

19.
The influence of structural properties on the dye diffusion and dyeability of PA 6 fibres
Simona Strnad, Slava Jeler, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: The relationships were investigated between the structural and dyeing properties of different structurally modified PA 6 fibers. PA 6 monofilament yarn samples were applied having different crystalline degrees and different content of alpha, respectively gamma crystalline modification. The diffusion coefficients of two different acid dyes were determined together with the content of dyestuff absorbed (under specific conditions) by fiber samples. In order to estimate colorimetry method from the viewpoint of polymer structural change detection, the colors of the dyed PA 6 samples were determined (L*, a*,b*, C*, h coordinates) and the color differences (L*, a*, b*, C*, H*, E*) were calculated between untreated standard and structurally modified samples. The dyeability of PA 6 fibers depended mainly on the way in which crystallinity had been achieved, i.e. on the materialćs history. Different crystalline modifications caused different sorption properties and fiber dyeability. Smaller increases (app 20%) of crystallinity degree caused a decrease in diffusion coefficients. Contrary to expectations, the significant increase of crystallinity degree (app 50%) had an influence on the increase ofdyeability, presumably owing to the formation of larger empty spaces in the structure. The results achieved by colorimetry were in good correlation with dye absorption measurements. The colorimetry of dyed fiber samples was sensitive enough to detect even small differences in the quantities of absorbed dyestuff.
Ključne besede: textiles, PA 6 fibres, dyeing, dyeability, fibre structure, crystallinity, chemical modification
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1408; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

20.
Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlakna
Petra Gašparič, Zala Urisk, Andreja Križanec, Marko Munda, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Tatjana Kreže, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd.
Ključne besede: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1030; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (601,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici