1. Zaznana opora vrstnikov in kakovost odnosa z učitelji v povezavi z učno zavzetostjo in učnimi dosežki nadarjenih učencev : magistrsko deloMaša Indžić, 2024, magistrsko delo Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Vedenje opazovalcev medvrstniškega nasilja v odnosu do socialnega položaja v razredu in zaznane kakovosti odnosov z učitelji : magistrsko deloUrška Kolar, 2025, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je pereč problem v šolskem okolju, značilen tako za fante kot dekleta ne glede na starost, raso ali kulturo. Opazovalci medvrstniškega nasilja imajo ključno vlogo pri določanju, ali se bo nasilje nad določenim učencem ali učenko nadaljevalo ali ne. Vedenje opazovalcev pa je velikokrat lahko odraz kakovosti odnosov, ki jih imajo z učitelji. Učitelji lahko s svojim pristopom in načinom vodenja razreda spodbujajo opazovalce k bolj konstruktivnemu in podpornemu vedenju, s katerim lahko oboji prispevajo k zmanjševanju nasilnega vedenja in k spodbujanju pozitivnih interakcij. Podatki, ki smo jih uporabili za raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med socialnim položajem in posameznimi dimenzijami vedenja opazovalcev medvrstniškega nasilja ter preveriti, ali bodo podatki, pridobljeni s samoporočanjem in s poročanjem vrstnikov, podali skladne rezultate. Poleg tega smo raziskali povezavo med zaznano kakovostjo odnosa z učitelji in vedenjem opazovalcev. V raziskavi je sodelovalo 6395 učencev, starih od 12 do 16 let (M = 13,43 ; SD = 0,64). Kot glavni pripomoček je bila uporabljena baterija vprašalnikov, ki je vključevala Vprašalnik vloge opazovalcev, vprašalnik Zaznana kakovost odnosa med učitelji in učenci ter vrstniške nominacije. Na osnovi rezultatov statističnih analiz smo ugotovili, da je socialna preferenčnost zelo nizko pozitivno povezana z zagovorniškim vedenjem in negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; socialni vpliv je zelo nizko pozitivno povezan z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja; zaznana priljubljenost je zelo nizko pozitivno povezana z aktivnim in pasivnim spodbujanjem izvajalca nasilja ter negativno z ne vpletanjem v nasilno situacijo; zaznana kakovost odnosa z učitelji je negativno povezana z aktivnim podpiranjem nasilja. Vključevanje značilnosti socialnega položaja opazovalcev in upoštevanje pomena kakovostnega odnosa z učitelji je ključno pri
oblikovanju preventivnih programov in intervencij, usmerjenih v preprečevanje/zmanjševanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, socialna preferenčnost, socialni vpliv, zaznana priljubljenost, odnosi z učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Celostni pristop k medvrstniškemu nasilju : psihosocialni konteksti in raziskovalne skupine2025 Opis: Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, vpet v socialni kontekst, zato ga je treba proučevati z uporabo različnih pristopov in z vključevanjem različnih perspektiv. V znanstveni monografiji so predstavljeni ključni izsledki projekta, v katerem smo z uporabo raznovrstnih virov podatkov (samoporočanje, vrstniška imenovanja, poročanje učiteljev) in naprednih raziskovalnih načrtov (vzdolžna raziskava, fokusne skupine) raziskali vzajemen odnos med psihosocialnimi značilnostmi učencev in razredov ter vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v zgodnjem mladostništvu. Dodatno smo proučili vlogo psihosocialnih značilnosti posameznikov in razredov ter vključenosti v medvrstniško nasilje v odnosu do šolske prilagojenosti učencev. Projekt je vključeval dve raziskavi: osrednjo vzdolžno raziskavo s tremi meritvami, izvedeno na velikem vzorcu mladostnikov, in kvalitativno raziskavo. Na podlagi ugotovitev obeh raziskav smo oblikovali smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v mladostništvu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, zgodnje mladostništvo, socialni odnosi, psihosocialne značilnosti razredov, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (8,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Psychosocial and moral factors of bystanders in peer bullyingSonja Pečjak, Tina Pirc, Rene Markovič, Tanja Špes, Katja Košir, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of our study was to explore students’ bystander roles in peer bullying considering the interaction between their individual and contextual characteristics. We included social status goals (popularity, social preference and social insecurity), moral disengagement and peer support as key variables for differentiating bystander behaviour. Our sample comprised 5148 students from the 8th and 9th grades across 118 primary schools in Slovenia. Bystander roles (active and passive reinforcers, ignorants and defenders) were determined by peer nominations. Other characteristics were measured with self-report questionnaires. For each variable, we normalized students’ results with regard to their classroom to define classroom norms as the context of peer bullying resulting in “low”, “average” and “high” group. Students with similar individual and contextual characteristics were grouped into four clusters. The results showed that students from all clusters were present in all bystander roles, which indicates a highly complex interaction of various factors in bystander behaviour. Some educational implications are discussed.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, opazovalci, vrstniška podpora, moralnost, osnovnošolci, bullying, bystanders, peer support, morality, elementary school students
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko |
5. Pojavne oblike medvrstniškega nasilja in viktimizacije pri mladostnikih : odnosi med njimi in vloga spolaKlavdija Vincetič, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (924,51 KB) |
6. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 105
Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Idealni standardi v romantičnih zvezah v povezavi s stilom navezanosti in zadovoljstvom z zvezo : magistrsko deloSamantha Orgolič, 2024, magistrsko delo Opis: Idealni standardi imajo v kontekstu romantičnih zvez več funkcij. Na njihovi podlagi ocenjujemo partnerja in zvezo, omogočajo oceno primernosti potencialnega ali trenutnega partnerja, lahko podajo razlago za različna dogajanja v zvezi ter omogočajo regulacijo in spremembe v zvezi. Model idealnih standardov opisuje idealne standarde v romantični zvezi ter zajema tri dimenzije: toplina/zaupanje, vitalnost/privlačnost in status/viri. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 168 udeležencev, smo želeli ugotoviti, kakšna je povezava med idealnimi standardi potencialnega in trenutnega partnerja ter stilom navezanosti. Prav tako smo preučili povezavo med diskrepanco med oceno trenutnega in idealnega partnerja ter zadovoljstvom z zvezo in dolžino zveze. Izkazalo se je, da posamezniki z anksioznim stilom navezanosti dajejo večji poudarek na dimenziji toplina/zaupanje in status/viri, medtem ko v primerjavi z njimi posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti dajejo manjši poudarek na dimenzijo toplina/zaupanje. Glede na stil navezanosti ni pomembnih razlik pri dajanju poudarka na dimenzijo vitalnost/privlačnost, pri izogibajočem stilu navezanosti pa tudi na dimenzijo status/viri. V splošnem se je izkazalo, da ocene trenutnega partnerja bolj prispevajo k razlikovanju med skupinami kot ocene idealnega partnerja. Nadalje se je v naši raziskavi izkazalo, da večja, kot je diskrepanca, večje je zadovoljstvo z zvezo, z dolžino zveze pa je pomembno povezana diskrepanca za dimenzijo vitalnost/privlačnost.
Ključne besede: idealni standardi, romantična zveza, stili navezanosti, diskrepanca, zadovoljstvo z zvezo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 55
Celotno besedilo (856,11 KB) |
8. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloTinkara Koračin, 2024, magistrsko delo Opis: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Ključne besede: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 66
Celotno besedilo (742,02 KB) |
9. Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation : ǂa ǂscoping reviewGaja Zager Kocjan, Tanja Špes, Matija Svetina, Nejc Plohl, Urška Smrke, Izidor Mlakar, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Ključne besede: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 348; Prenosov: 8
Povezava na celotno besedilo |
10. Etnična raznovrstnost oddelka in vidiki učenčeve etnične pripadnosti kot dejavniki medvrstniškega nasilja : magistrsko deloAna Lampret, 2023, magistrsko delo Opis: Vzgojno-izobraževalne institucije v zadnjih letih beležijo velik porast etnične raznovrstnosti oddelčnih skupnosti. Eden izmed glavnih trendov raziskav s področja naraščajoče etnične raznovrstnosti oddelkov je preučevanje le-teh v povezavi z medvrstniškim nasiljem. Namen pričujočega dela je bil raziskati odnos med z etnično pripadnostjo povezanimi spremenljivkami na ravni učenca in oddelka (tj. etnični status, zaznana različnost tuje etnične skupine, etnična raznovrstnost oddelka) in stopnjo vključenosti učencev v medvrstniško nasilje (tj. viktimizacijo in izvajanje medvrstniškega nasilja) ter ob tem preveriti interakcijske učinke omenjenih spremenljivk z drugimi individualnimi (tj. socialni cilji, učna zavzetost, zaznana opora vrstnikov) in kontekstualnimi dejavniki (tj. moralna nezavzetost oddelka) na vključenost v medvrstniško nasilje. 6391 udeležencev (87,6 % pripadnikov etnične večine) je v prvem delu raziskave rešilo baterijo vprašalnikov, ki je obsegala Vprašalnik medvrstniških odnosov: nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), Vprašalnik moralne nezavzetosti, Vprašalnik socialnih ciljev, Lestvico zaznane opore vrstnikov in Lestvico učne zavzetosti. 253 udeležencev (88,1 % pripadnikov etnične večine) je v drugem delu raziskave rešilo Vprašalnik zaznane različnosti tujih etničnih skupin. Rezultati večnivojskega modeliranja so pokazali, da predstavlja etnična raznovrstnost oddelka pozitiven napovednik izvajanja medvrstniškega nasilja, kot statistično značilen pa se je pokazal tudi interakcijski učinek etničnega statusa učenca in etnične raznovrstnosti oddelka na izvajanje medvrstniškega nasilja ter interakcijska učinka etnične raznovrstnosti oddelka in moralne nezavzetosti oddelka na vključenost v medvrstniško nasilje. Na vzorcu učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, pa se je kot statistično značilen pokazal tudi interakcijski učinek etnične raznovrstnosti oddelka in zaznane opore vrstnikov. Pričujoča raziskava je ena izmed prvih, ki omenjene spremenljivke preučuje na velikem in reprezentativnem vzorcu ter z vključevanjem številnih individualnih in kontekstualnih dejavnikov upošteva empirično potrjeno kompleksnost odnosov med spremenljivkami. Ugotovitve pričujoče študije podajajo praktične napotke za zmanjševanje vključenosti učencev v medvrstniško nasilje znotraj etnično heterogenih oddelkov ter zmanjševanje viktimizacije učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, znotraj etnično homogenih oddelkov.
Ključne besede: etnična raznovrstnost oddelka, izvajanje medvrstniškega nasilja, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,93 MB) |
