Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Aging in place is not without its challenges, with physical, psychological, social, and economic burdens on caregivers and seniors. To address these challenges and promote active aging, technological advancements offer a range of digital tools, applications, and devices, enabling community dwelling older adults to live independently and safely. Despite these opportunities, the acceptance of technology among the older adults remains low, often due to a mismatch between technology development and the actual needs and goals of seniors. The aim of this review is to identify recent technological solutions that monitor the health and well-being of aging adults, particularly within the context of instrumental activities of daily living (IADL). A scoping review identified 52 studies that meet specific inclusion criteria. The outcomes were classified based on social connectedness, autonomy, mental health, physical health, and safety. Our review revealed that a predominant majority (82%) of the studies were observational in design and primarily focused on health-related IADLs (59%) and communication-related IADLs (31%). Additionally, the study highlighted the crucial role of involving older adults in study design processes, with only 8 out of the 52 studies incorporating this approach. Our review also established the interview method as the most favoured technology evaluation tool for older adults' studies. The metrics of 'usability' and 'acceptance' emerged as the most frequently employed measures for technology assessment. This study contributes to the existing literature by shedding light on the implications of technological solutions for community dwelling older adults, emphasizing the types of technologies employed and their evaluation results.
Ključne besede: aging adults, aging in place, technological solutions, scoping review, instrumental activities of daily living
Objavljeno v DKUM: 16.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (978,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Merjenje medvrstniškega nasilja je v preteklosti potekalo predvsem z uporabo kvantitativnih metod, večinoma s samoocenjevalnimi vprašalniki, v zadnjih letih pa se pojav proučuje tudi s kvalitativnimi metodami in z metodo mešanih pristopov. V prispevku v uvodu na kratko orišemo merjenje medvrstniškega nasilja, nato pa se osredinimo na opis metodologije kvantitativne raziskave, ki smo jo izvedli v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Ključni namen kvantitativne raziskave je bil preveriti vzajemen odnos med kazalniki socialne dinamike v razredu in vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v celotnem šolskem letu, nato pa na podlagi podatkov oblikovati smernice, namenjene učencem in zaposlenim na šoli, za preprečevanje medvrstniškega nasilja in odzivanje nanj. V vzdolžni raziskavi s tremi merjenji, ki smo jo v šolskem letu 2022/2023 smo jo izvedli na 118 osnovnih šolah v Sloveniji, so sodelovali učenci 8. in 9. razreda.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, merjenje, kvantitativne raziskave, metodologija, samoporočanje, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 22.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (379,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Nadarjeni učenci so po slovenski zakonodaji učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Kot taki se torej razlikujejo od učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Raziskave kažejo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi bolj zavzeti pri učenju in imajo višje učne dosežke. Za uspešno sodelovanje pri učenju pa vsi učenci potrebujejo različne vrste opore, tako s strani učiteljev kot s strani vrstnikov. Podatki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja, ki je bil izveden na 118 slovenskih osnovnih šolah. V naš vzorec smo vključili 6019 učencev, od tega 5030 normativnih učencev (83,57 %) in 989 nadarjenih učencev (16,43 %). Potrdili smo, da so nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi vrstniki učno bolj uspešni in zavzeti. Nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti zaznavajo več vrstniške opore, nadarjena dekleta pa se od normativnih deklet v tem pogledu ne razlikujejo. Nadarjeni učenci v primerjavi z normativnimi poročajo o višji vrednosti pozitivnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Dodatno nadarjeni fantje v primerjavi z normativnimi fanti ter nadarjena dekleta v primerjavi z normativnimi dekleti poročajo o nižji vrednosti negativnega vidika kakovosti odnosov z učitelji. Odkrili smo, da obstaja pozitivna povezava med učno uspešnostjo nadarjenih učencev in pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Prav tako pri nadarjenih dekletih obstaja negativna povezava med učno uspešnostjo in negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Tudi učna zavzetost se pri nadarjenih učencih pozitivno povezuje s pozitivnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji. Obstaja tudi negativna povezava učne zavzetosti z negativnim vidikom kakovosti odnosa z učitelji in pozitivna povezava učne zavzetosti z zaznano oporo vrstnikov pri nadarjenih. Naša raziskava ponuja uvid v socialne in učne vidike nadarjenih učencev v slovenskem šolskem okolju in lahko služi kot izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje intervencij z namenom, da bi nadarjeni učenci svoj potencial dosegali v večji meri.
Ključne besede: nadarjeni učenci, opora vrstnikov, kakovost odnosa z učitelji, učna zavzetost, učni dosežki
Objavljeno v DKUM: 13.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, vpet v socialni kontekst, zato ga je treba proučevati z uporabo različnih pristopov in z vključevanjem različnih perspektiv. V znanstveni monografiji so predstavljeni ključni izsledki projekta, v katerem smo z uporabo raznovrstnih virov podatkov (samoporočanje, vrstniška imenovanja, poročanje učiteljev) in naprednih raziskovalnih načrtov (vzdolžna raziskava, fokusne skupine) raziskali vzajemen odnos med psihosocialnimi značilnostmi učencev in razredov ter vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v zgodnjem mladostništvu. Dodatno smo proučili vlogo psihosocialnih značilnosti posameznikov in razredov ter vključenosti v medvrstniško nasilje v odnosu do šolske prilagojenosti učencev. Projekt je vključeval dve raziskavi: osrednjo vzdolžno raziskavo s tremi meritvami, izvedeno na velikem vzorcu mladostnikov, in kvalitativno raziskavo. Na podlagi ugotovitev obeh raziskav smo oblikovali smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v mladostništvu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, zgodnje mladostništvo, socialni odnosi, psihosocialne značilnosti razredov, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (8,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (924,51 KB)