Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (924,51 KB)

Opis: Idealni standardi imajo v kontekstu romantičnih zvez več funkcij. Na njihovi podlagi ocenjujemo partnerja in zvezo, omogočajo oceno primernosti potencialnega ali trenutnega partnerja, lahko podajo razlago za različna dogajanja v zvezi ter omogočajo regulacijo in spremembe v zvezi. Model idealnih standardov opisuje idealne standarde v romantični zvezi ter zajema tri dimenzije: toplina/zaupanje, vitalnost/privlačnost in status/viri. V naši raziskavi, v kateri je sodelovalo 168 udeležencev, smo želeli ugotoviti, kakšna je povezava med idealnimi standardi potencialnega in trenutnega partnerja ter stilom navezanosti. Prav tako smo preučili povezavo med diskrepanco med oceno trenutnega in idealnega partnerja ter zadovoljstvom z zvezo in dolžino zveze. Izkazalo se je, da posamezniki z anksioznim stilom navezanosti dajejo večji poudarek na dimenziji toplina/zaupanje in status/viri, medtem ko v primerjavi z njimi posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti dajejo manjši poudarek na dimenzijo toplina/zaupanje. Glede na stil navezanosti ni pomembnih razlik pri dajanju poudarka na dimenzijo vitalnost/privlačnost, pri izogibajočem stilu navezanosti pa tudi na dimenzijo status/viri. V splošnem se je izkazalo, da ocene trenutnega partnerja bolj prispevajo k razlikovanju med skupinami kot ocene idealnega partnerja. Nadalje se je v naši raziskavi izkazalo, da večja, kot je diskrepanca, večje je zadovoljstvo z zvezo, z dolžino zveze pa je pomembno povezana diskrepanca za dimenzijo vitalnost/privlačnost.
Ključne besede: idealni standardi, romantična zveza, stili navezanosti, diskrepanca, zadovoljstvo z zvezo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 22
Celotno besedilo (856,11 KB)

Opis: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Ključne besede: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 348; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo

Opis: Preučevanje ocenjevanja konca življenja je glede na daljšanje življenjske dobe v zadnjih desetletjih vse bolj aktualno. Pri ocenjevanju življenja gre za retrospektivno ocenjevanje, kar pomeni, da je takšna ocena podvržena pristranostim, na primer pravilu vrhunca in konca. Pravilo vrhunca in konca pravi, da ljudje dogodke ocenjujejo na podlagi dveh ključnih trenutkov, in sicer najbolj intenzivnega trenutka (vrhunec) in konca, pri tem pa zanemarjajo trajanje dogodka. V pričujočem magistrskem delu sem preverjala, ali pravilo vrhunca in konca drži pri ocenjevanju celotnega življenja ter ali udeleženci, kadar jih vprašamo, katero izmed ocenjevanih življenj bi najraje živeli, presojajo tako dolžino kot tudi konec življenja. Izvedla sem dva spletna eksperimenta. Prvi eksperiment, v katerem je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 14 moških (20%) in 56 žensk, predstavlja replikacijo eksperimenta Dienerja idr. (2001). Drugi eksperiment, v katerem je sodelovalo 226 udeležencev, 62 (27,4 %) moških in 164 žensk, sem metodološko nekoliko prilagodila in dodala vprašanje o preferenci življenja. Udeleženci so bili naključno razdeljeni v dva pogoja, ki sta se razlikovala glede na valenco; v enem pogoju so udeleženci brali tri vinjete, ki so se nanašale na srečno življenje, v drugem pogoju pa tri vinjete, ki so se nanašale na nesrečno življenje. Vinjete so se med sabo razlikovale glede na konec. Rezultati obeh eksperimentov so pokazali, da se je pravilo vrhunca in konca potrdilo v pogoju srečnega življenja, kjer udeleženci ocenjujejo kratko srečno življenje kot bolj zaželeno v primerjavi s srečnim življenjem z dodatnimi manj srečnimi leti na koncu, medtem ko se v pogoju nesrečnega življenja pravilo vrhunca in konca ni pokazalo. Povprečne vrednosti so pokazale, da udeleženci, kadar jih vprašamo po preferenci življenja, vzamejo v obzir tako dolžino kot tudi konec življenja, vendar pa tudi te razlike niso bile statistično značilne.
Ključne besede: pravilo vrhunca in konca, zanemarjanje trajanja, kakovost življenja, hevristike
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1140; Prenosov: 133
Celotno besedilo (889,42 KB)