| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kripta pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah v srednjem veku
Tamara Sprinčnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo temelji na analizi stavbnega razvoja srednjeveške kripte pod cerkvijo sv. Jurija v Spodnjih Hočah. V zgodovinskem uvodu je predstavljena cerkvenoupravna organizacija območja, ležečega južno od reke Drave, ki je ob razmejitvi leta 811 prešlo pod oblast oglejskega patriarhata. Razmejitev je ugodno vplivala na razvoj cerkvene organizacije, v okviru katere se je v obdobju med 11. in 12. stoletjem razvila ena izmed največjih in najstarejših župnij. Prva listinska omemba župnije v Hočah sega v leto 1146, vendar lahko njen dejanski nastanek prednjači za nekaj desetletij. Arhitekturna zasnova dveh prostorov kripte, postavljenih pravokotno drug na drugega, v tlorisu tvori obliko črke L. Kripta leži pod sedanjim gotskim prezbiterijem, pod jugovzhodnim delom cerkvene ladje in pod južno kapelo. Srednjeveško kripto sestavljajo: dvoranski prostor s trikonhalno zaključenim prezbiterijem, ozek hodnik in dvoladijski prostor. Arhitekture ne dopolnjujejo bogati detajli, temveč se odlikuje s svojo skromnostjo in zapleteno tlorisno sestavo. Kripta brez slehernega kamnoseškega okrasja ima značilnosti romanske gradnje, dalje obočno konstrukcijo križnogrebenastih obokov, katerih grebeni se proti temenu povsem izgubijo, ter vgrajene antične spolije na konstrukcijsko in statično pomembnih mestih. Zaradi svoje edinstvenosti je kripta težko primerljiva s primeri z avstrijskega območja. Naloga zajema tudi primerjavo arhitekturne zasnove hoške kripte z izbranimi primeri kript z avstrijskega območja, in sicer Amstettna, iz Krke, Celovca ob Vrbskem jezeru, Ardaggerja, Gössa in Schlägla. Pri tem so izpostavljene podobnosti, ki na neki način kripte med seboj povezujejo, in razlike, ki primere z vidika arhitekture kažejo kot edinstvene.
Ključne besede: kripta, cerkev sv. Jurija, Spodnje Hoče, oglejski patriarhat, srednji vek, romanika, rimske spolije, stavbni razvoj.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (6,43 MB)

2.
Vrednote izbranih protagonistov v seriji Harry Potter s poudarkom na profesorju Robausu Rawsu
Tamara Sprinčnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga temelji na analizi protagonista Robausa Rawsa, ki zavzema pomembno profesorsko mesto v knjižni zbirki o mladem čarovniku Harryju Potterju. Analiza je usmerjena k prepoznavanju in določanju vrednot izbranih protagonistov, ki se med branjem izkažejo za pomembne in ključne. V ospredje postavljeni profesor Robaus Raws se v zgodbah izkaže kot izjemno romantičen protagonist, čigar vrednote imajo ključno vlogo pri vzpostavitvi vrednotnega sistema celotne serije. Ob tem skupaj s preostalimi osebami tvori sliko, ki povezuje magičnost zgodbe, sporočilo vsakega posameznika in njihove vrednote z našim lastnim življenjem. S pomočjo izpisanih vrednot, primerjav in zaključkov je mogoče vzpostaviti identifikacijo resnične osebe s samo zgodbo, z izbranim protagonistom ali s pretečenim študijskim letom na Bradavičarki. Naloga odpira pogled na definiranje vrednot, ki so jih razvili različni tuji in slovenski raziskovalci tega področja. Pri delitvi vrednot v skupine in podskupine je za izhodišče uporabljena delitev slovenskega raziskovalca Janeka Muska. Ta je uporabil delitev na velekategoriji apolonskih in dionizičnih vrednot, ki ju je v bistvu dodatno razdvojil. S pomočjo teh teoretičnih podkrepitev je bilo mogoče izpeljati celotno analizo vrednotnega sistema serije, izpostaviti ključne vrednote posameznikov in vzpostaviti hierarhično lestvico vrednot profesorja Rawsa. Sporočilo dela temelji na čarovniji, ustvarjeni s strani J. K. Rowling. Ta ni omejena le na svet čarovnikov in območje Bradavičarke. Takšen svet je v nas, v vsakem posamezniku in se zrcali skozi moč brezpogojne in pristne ljubezni. Prav zaradi tega so knjige o Harryju Potterju odlična odskočna deska za srečanje z irealnim kot tudi realnim življenjem, podkrepljenim s črno-belim slikanjem življenja na dobro in zlo. Črno-belo slikanje življenja nas hkrati opozarja, da pravih bitk ne bijemo navzven, temveč v nas samih, kar doživljajo protagonisti obravnavane serije del. Zmeraj znova je moč zaznati, koliko so v življenju pomembni naši lastni cilji, do katerih pridemo s pomočjo vrednot. Za najmočnejšo vrednoto se vedno znova izkaže ljubezen, brez katere ni vredno živeti življenja.
Ključne besede: vrednote, Harry Potter, Robaus Raws, brezpogojna ljubezen, dobri in zli čarovniki, čarovnija.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 465; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1234; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici