| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
What happens with clinical skills competency in long-term following peer teaching?
Tamara Serdinšek, Marko Zdravković, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 291; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

2.
How to improve seminars to make them interesting and efficient for students
Nina Pivec, Tamara Serdinšek, 2011, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 274; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Prisotnost in trajanje bolezenskih simptomov v slovenski populaciji
Nina Pivec, Tamara Serdinšek, 2012, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: bolezenski simptomi, slovenska populacija, napovedni dejavniki
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1625; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Pogostost bolezenskih simptomov pri odraslem prebivalstvu Slovenije in dejavniki, ki so povezani z njihovim pojavljanjem
Nina Pivec, Tamara Serdinšek, Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri bolezenski simptomi se najpogosteje pojavljajo pri odraslem prebivalstvu Slovenije in določiti njihovo prevalenco in dejavnike, ki nanjo vplivajo. Metode: Raziskava je bila presečna opazovalna in je potekala s pomočjo računalniško podprtega telefonskega anketiranja - CATI. Vključena sta bila 1002 prebivalca, stara med 15 in 90 let. Telefonski intervju je zajemal vprašanja o pojavnosti 23 bolezenskih simptomov, njihovem trajanju in o demografskih podatkih. Izsledki: Slovensko prebivalstvo ima najpogosteje težave z bolečinami v hrbtenici (409 oseb - 40,8 %), bolečinami v sklepih (334 oseb - 33,4 %), s prekomerno utrujenostjo (308 oseb - 30,7 %), z živčnostjo (285 oseb - 28,4 %), glavobolom (280 oseb - 27,9 %), razdražljivostjo (261 oseb - 26,1 %) in z nespečnostjo (259 oseb - 25,8 %). Statistično pogosteje so se bolezenski simptomi pojavljali pri ženskah, starejših, nižje izobraženih, ljudeh z nižjim osebnim dohodkom, nezaposlenih, upokojenih in tistih z znano kronično boleznijo. Neodvisna napovedna dejavnika za prisotnost vsaj enega bolezenskega simptoma sta ženski spol in prisotnost kronične bolezni. Sklepi: Slovensko prebivalstvo je znatno obremenjeno z bolezenskimi simptomi, saj 77,3 % vprašanih bremeni vsaj en bolezenski simptom. Raziskava je odkrila skupine prebivalstva, ki so bolezenskim simptomom še posebej podvržene (ženske, starejši, kronični bolniki, ljudje z nižjim socioekonomskim statusom) in katerim bi morala biti namenjena še posebna pozornost na ravni primarnega zdravstvenega varstva in preventivne dejavnosti.
Ključne besede: bolezenski simptomi, prevalenca, napovedni dejavniki, slovensko prebivalstvo, Slovenija
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 344; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (254,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Načrtovan porod na domu
Tamara Serdinšek, Iztok Takač, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Porod na domu je sicer star toliko kot človeštvo, pa vendar v veliki večini srednje in visoko razvitih držav prevladuje mnenje, da so zaradi nepredvidljivosti zapletov porodnišnice najbolj varno okolje za rojevanje. Kljub temu obstaja peščica držav, v katerih je porod na domu integriran v sistem zdravstvenega varstva (npr. Nizozemska, Velika Britanija, Kanada). Pri porodih na domu ločimo nenačrtovane in načrtovane porode na domu, slednje pa lahko nadalje razdelimo še na porode s spremljevalcem in brez spremljevalca. V članku se bomo omejili na načrtovane porode na domu, ki pa so po svetu različno razširjeni. V Združenih državah Amerike se doma rodi 0,6–1,0 % vseh otrok, v Veliki Britaniji 2–3 %, v Kanadi 1,6 %, na Nizozemskem 20–30 %, v Avstriji in Nemčiji pa se zunaj porodnišnice rodi 1,3 % vseh otrok. Za Slovenijo število načrtovanih porodov na domu ni znano, se je pa leta 2010 pri nas 0,1 % otrok rodilo zunaj zdravstvene ustanove. Zaključki: Varnost načrtovanega poroda na domu je še vedno predmet razpravljanja. Medtem ko raziskave potrjujejo manjše število porodniških posegov in zapletov pri materah, ki rodijo doma, si podatki glede neonatalne in perinatalne umrljivosti in obolevnosti zelo nasprotujejo. To potrjuje potrebo po večjih multicentričnih raziskavah za to področje. Trenutne smernice poudarjajo predvsem dobro informiranost nosečnic glede možnih prednosti in slabosti poroda na domu in opredelitev izbirnih meril za porod na domu, indikacij za prevoz v porodnišnico med porodom ter ustrezno izobraženost porodnih spremljevalcev.
Ključne besede: porod na domu, maternalna umrljivost, perinatalna umrljivost, porodniški posegi
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 473; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (96,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Primerjava prednosti in slabosti takojšnje ter odložene prekinitve popkovnice pri novorojenčku
Tamara Serdinšek, Andraž Dovnik, Iztok Takač, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Prekinitev popkovnice pri novorojenčku je v porodništvu še vedno predmet raz- prav. Tako ločimo takojšnjo prekinitev popkovnice, ki se običajno izvede v prvih 10, 15, 30 ali celo 60 sekundah po rojstvu, in odloženo prekinitev popkovnice, ki običajno pomeni prekinitev popkovnice več kot 60 sekund ali 2–5 minut po rojstvu, ob prenehanju pulzacij popkovnice ali ob pojavu posteljice v porodnem kanalu. Takojšnja prekinitev popkovnice je ena od treh komponent aktivnega vodenja tretje porodne dobe, ki se je v modernem porodništvu uveljavilo v zadnjem stoletju, medtem ko je v nekaterih severnoevropskih državah ponekod v ZDA in Kanadi ter v razvijajočih se državah bolj aktualen fiziološki pristop. Zaključki: V zadnjih letih se takojšnja prekinitev popkovnice v številnih smernicah vse bolj zamenjuje z odloženo prekinitvijo, saj so raziskave potrdile številne prednosti slednje. Med najpomembnejšimi prednostmi odložene prekinitve popkovnice omenjajo višjo raven hemoglobina in feritina, večje zaloge železa, zmanjšano pojavnost anemije zaradi pomanjkanja železa, boljšo kardiopulmonalno prilagoditev in daljše trajanje zgodnjega dojenja pri donošenem novorojenčku ob nespremenjeni pojavnosti poporodne krvavitve pri materi. Prednosti odložene prekinitve popkovnice se kažejo tudi pri nedonošenčkih. Kljub vsemu je potrebna previdnost zaradi možnega pojava policitemije s hiperviskoznostjo, hiperbilirubinemije in dihalne stiske.
Ključne besede: prekinitev popkovnice, tretja porodna doba, anemija, pomanjkanje železa, poporodna krvavitev
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 449; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (83,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici