Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Ključne besede: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1019; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem primerjala socialno-ekonomske spremembe v občinah Braslovče in Polzela po letu 1991. Občini sta v letu 2008 praznovali deseto obletnico obstoja. Ležita v Spodnji Savinjski dolini ob reki Savinji. Naravnogeografsko ju zaznamuje razgiban relief in zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Demografsko sta občini precej podobni. Število prebivalcev se v obeh občinah povečuje, povečuje se tudi število dnevnih migrantov in število zaposlenih v uslužnostnih dejavnostih. Značilno je staranje prebivalstva. V času obstoja sta občini doživeli številne spremembe na področju gospodarstva, na katere so vplivali svetovni gospodarski trendi, kot sta procesa terciarizacije in deindustrialzacije. Pomen kmetijstva se v občinah zmanjšuje, z njim se ukvarja vedno manj delovno aktivnega prebivalstva. Največji vpliv na razvoj občine Polzela imata Tovarna nogavic in Garant, ki zaposlujeta največ lokalnega prebivalstva. Kljub velikemu vplivu proizvodnih dejavnosti, pa se v občinah povečuje pomen storitev. V občinah delujeta dve osnovni šoli s podružnicami. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno in socialno varstvo. Braslovče in Polzela imata velik turistični potencial, vendar le-ta ostaja v veliki meri neizkoriščen. V obeh občinah se povečuje število podjetij, prihodek na podjetje in bruto investicije. S SWOT analizo sem ugotovila, da ima občina Polzela več možnosti za razvoj v prioritetno razvojno področje.
Ključne besede: Polzela, Braslovče, terciarizacija, kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, uslužnostne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2009; Ogledov: 2388; Prenosov: 382
Celotno besedilo (10,56 MB)