| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen zdravstveno terapevtskih kolonij za socialno vključenost in samostojnost posameznikov s cerebralno paralizo
Tamara Orlović, 2019, magistrsko delo

Opis: Ena izmed oblik socialnega vključevanja hendikepiranih posameznikov so tudi terapevtski tabori oziroma zdravstveno terapevtske kolonije, ki se v okviru različnih organizacij in društev organizirajo po vsem svetu. Njihov cilj je socializacija, pridobivanje izkušenj in opremljanje za čim bolj samostojno življenje v družbenem prostoru. V teoretičnem delu magistrske naloge smo navedli definicije hendikepa, raziskali modele le-tega, preverili problem socialne vključenosti in izključenosti hendikepiranih oseb ter predstavili cerebralno paralizo kot primer hendikepa. V empiričnem delu magistrske naloge pa nas je zanimalo, ali obiskovanje zdravstveno terapevtskih kolonij vpliva na samostojnost in socialno vključenost posameznikov s cerebralno paralizo. Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Intervjuje smo izvedli z mladostniki in mladostnicami s cerebralno paralizo, ki obiskujejo zdravstveno terapevtske kolonije, s starši, katerih otroci obiskujejo zdravstveno terapevtsko kolonijo, in s strokovnimi delavci, ki izvajajo programe zdravstveno terapevtskih kolonij. Ugotovili smo, da vse ciljne skupine poročajo o pozitivnem vplivu zdravstveno terapevtskih kolonij na samostojnost in socialno vključenost oseb s cerebralno paralizo. Mladostniki in mladostnice so bolj samostojni v navezovanju stikov, odločanju o pomembnih stvareh, opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, odločanju za nove aktivnosti, iznajdljivosti in orientaciji. Podatki intervjujev so pokazali tudi, da so mladostniki in mladostnice samozavestni, pogosteje komunicirajo z nepoznanimi osebami, bolj so prilagodljivi v odnosih, izgubili so strah pred sobivanjem in pridobili interes za družbeno življenje. Mladostniki izven družine v družbi sovrstnikov pridobivajo komunikacijske spretnosti in socialne veščine, ki pozitivno vplivajo na njihovo samozavest. Aktivnosti zdravstveno terapevtskih kolonij so tudi priprava za samostojno učenje, življenje in delo.
Ključne besede: hendikepirani, mladostniki, samostojnost, socialna vključenost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1121; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Problematika šolske svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanja
Tamara Orlović, 2018, magistrsko delo

Opis: Svetovalno delo kot posebna oblika organizacijske pomoči učencem na šoli ima na naših tleh približno petdesetletno tradicijo. Šolski svetovalni delavci s svojim delom pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju temeljnih, splošnih ter posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljih. Najpomembnejši uporabnik storitev svetovalne službe je otrok, učenec, dijak. Svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z različnimi problematikami. V magistrski nalogi smo raziskovali, zaradi katerih težav učenci in dijaki obiščejo svetovalno službo. Zanimalo nas je tudi, katere težave so najpogostejše pri svetovalem delu z dečki in deklicami. V teoretičnem delu smo se podrobneje seznanili z nalogami in dejavnostmi šolske svetovalne službe, aktualnimi problemi svetovalne službe ter posebnostmi svetovanja na različnih ravneh izobraževanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 134 šolskih svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da dečki v osnovni šoli najpogosteje obiščejo svetovalno službo zaradi disciplinskih težav ter težav, povezanih z učnim delom. Pri dijakih, ki obiskujejo nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, so najpogostejše težave nesoglasja s sošolci, težave v družini ter disciplinske težave. Pri dijakih, ki obiskujejo gimnazije, so zelo pogoste težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi pri deklicah, ki hodijo v osnovno šolo, so najpogostejše disciplinske težave, nesoglasja s sošolci, težave z uporabo psihoaktivnih snovi ter težave povezane z učnim delom. Pri dijakinjah, ki hodijo v nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, pa so najpogostejše disciplinske težave, težave v družini, šolsko in poklicno svetovanje ter težave povezane z učnim delom.
Ključne besede: Svetovalno delo, svetovalni delavci, svetovanje, težave, deklice, dečki.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 1274; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici