| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Trendi spletnega trgovanja in nova generacija spletnih trgovin
Tamara Križnjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Iznajdba interneta je omogočila razvoj spletne trgovine, ki je povzročila revolucionarne spremembe v kroženju dobrin po svetu. Spletno trgovanje odpravlja omejitve časa in prostora, spreminja trgovinske vzorce ter izboljšuje kroženje blaga, kapitala in informacij. Vpliv e-trgovine se kaže v povečani produktivnosti, učinkovitosti gospodarskega delovanja in zmanjšanju stroškov. Prav tako spreminja življenjski slog potrošnikov in družbene vidike ter vpliva na njihov pogled na svet. Prihajajoči trendi v spletnem trgovanju obetajo nadaljnje izboljšave in inovacije. Z vključevanjem uporabe tehnologije za zbiranje in analizo informacij o strankah spletno trgovanje sedaj omogoča prilagajanje tržnih strategij in izboljšanje ponudbe izdelkov. V magistrski nalogi smo raziskali prihajajoče trende na področju spletnega trgovanja, kot so umetna inteligenca (AI) in strojno učenje, internet stvari (IoT), virtualna resničnost (VR) in obogatena resničnost (AR), spletni piškotki, personalizacija, glasovna in socialna trgovina, Omni-channel spletno trgovanje, klepetalni roboti in potisno oglaševanje. Na podlagi posameznih primerov spletnih trgovin nove generacije ter s pomočjo metode anketiranja smo v skozi magistrski nalogi preučili kakšna pričakovanja imajo potrošniki glede vključevanja novih trendov v spletne trgovine nove generacije. Rezultati ankete kažejo, da se kupci najpogosteje srečujejo s spletnimi piškotki in klepetalnimi roboti. Odzivi so nakazali tudi na to, da večina kupcev izdelke, ki jih naroči preko spleta, še vedno poišče s pomočjo brskalnika, spet druga večina pa preko družbenih omrežij, kar kaže na vedno bolj pomembno socialno vpetost spletnih trgovin. Kupci pred naročilom vedno preverijo več različnih spletnih strani, v veri, da bi našli najboljšo ceno ali kakšno akcijsko kodo. Zanimivo je tudi, da pri nas še ni tako običajno uporabljati glasovno trgovino in pametne zvočnike ter da večina anketirancev ni razločila med obogateno in virtualno resničnostjo, kar kaže na relativno nizko stopnjo prodiranja te tehnologije na našem trgu. Ravno zaradi nepoznavanja trenda obogatene resničnosti (AR) kupci še vedno postavljajo v ospredje stroške dostave in menijo, da je to najpomembnejši razlog zakaj ne zaključijo spletnega nakupa. Preverili smo tudi, kakšno je njihovo mnenje o klepetalnih robotih in raziskava kaže, da večina meni, da kljub njihovi širši uporabi, klepetalni roboti niso vedno učinkoviti pri reševanju specifičnih težav in lahko celo ovirajo naravno interakcijo med kupcem in prodajalcem. Raziskava ugotavlja, da se potrošniki v prihodnosti bojijo varnostnega vidika teh trendov. Zaradi teh pomislekov bo ključno, kako uspešno bodo spletni trgovci v prihodnosti zagotavljali jasne informacije o varnostnih ukrepih in zaščiti osebnih podatkov. Zaključimo lahko, da se spletne trgovine nove generacije, v našem primeru preučevana Nike in Maybelline New York, osredotočajo predvsem na personalizirane, prilagojene izkušnje in trgovino, ki vključuje družbena omrežja. Ravno s personalizirano ponudbo in vsebinami, prilagojenimi aktualnim trendom na družbenih omrežjih, se povečuje angažiranost in verodostojnost blagovne znamke, kar je ključnega pomena za uspeh na trgu. Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost personalizacije, integracije z družbenimi omrežji in varnosti ter razkrivajo prihodnje možnosti in izzive za spletne trgovine. Ugotovitve raziskave jasno poudarjajo, da je izboljšanje varnosti in zaščite osebnih podatkov nujno za krepitev zaupanja uporabnikov, kar bo ključnega pomena za prihodnji razvoj spletnih trgovin.
Ključne besede: spletno trgovanje, prihajajoči trendi, E-trgovina, internet, informacijska tehnologija, potrošniki, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

2.
Urbanizacija in gospodarska rast v državah Evropske unije
Tamara Križnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Ključne besede: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1410; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici