Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Rangiranje tveganj kemičnih dejavnikov tveganja v prehrani otrok
Tamara Krevh, 2019, magistrsko delo

Opis: Kemijske spojine imajo pri človeku številne vplive na molekularne procese in lahko predstavljajo tveganje za zdravje, če njihov vnos presega varne meje. Ukrepi za obvladovanje tveganj so pomembno orodje za zagotavljanje varnosti hrane. Uporabljajo se lahko različni pristopi, namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti potrošnikovim onesnaževalom v hrani. Namen magistrskega dela je rangiranje kemičnih substanc v hrani glede na njihovo tveganje za otroke. Podatke smo zbrali na podlagi poročil organizacije EFSA glede toksičnosti posameznih kemijskih substanc in njihovega vnosa s hrano pri otrocih na evropski ravni. Obdelali smo jih s pomočjo programskega orodja Risk Thermometer, ki upošteva parametre toksičnosti, ocenjenega vnosa in resnosti zdravstvenih posledic v primeru bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti. Program izračuna faktorje SAMOE (angl. Severity Adjusted Margin of Exposure), ki smo jih grafično prikazali. Rangiranje kemijskih spojin s tem orodjem se razlikuje od rangiranja po tradicionalni metodi MOE (angl. Margin of Exposure), ki upošteva samo razmerje med vnosom in dovoljenim oziroma dopustnim dnevnim vnosom. Od substanc, vključenih v rangiranje, predstavljajo najvišje tveganje za otroke iAs, aflatoksini, akrilamid in MeHg, najnižje pa nitrofurani, BDE-ji in Cr(III). BPA z vnosom preko hrane ne predstavlja tveganja za zdravje otrok. Pričakovano so onesnaževala na lestvici rangirana kot bolj tvegana v primerjavi z aditivi.
Ključne besede: onesnaževala / aditivi / tveganje / Risk Thermometer / rangiranje tveganj
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1557; Prenosov: 146
Celotno besedilo (783,64 KB)

VPLIV RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA RAST IN PRIDELEK NAVADNE AJDE (Fagopyrum esculentum Moench)
Tamara Krevh, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj poljščin ter njihovo vključevanje v pridelavo. Namen diplomskega dela je analizirati rast in pridelek navadne ajde v različnih pridelovalnih sistemih po nasadu solate, v okviru trajnostnega poskusa, ki je bil izveden leta 2015 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ajda je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah, za vsak pridelovalni sistem ter kontrolo. Med seboj smo primerjali biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), ekološki (EKO), integrirani (IP) pridelovalni sistem (PS) ter kontrolno obravnavanje (K). Statistično značilno vpliva pridelovalni sistem na število listov desetih rastlin (najmanj v EKO (1,7) ter največ v IP (4,2)), na višino desetih rastlin (najmanj v K (68,67 cm), največ v BD (88,07 cm)), na suho (najmanj v EKO (6,81 g) in največ v BD (21,57 g)) in svežo maso (najmanj v EKO (8,56 g) in največ v BD (27,45 g)) zrnja desetih rastlin in na suho maso celih desetih rastlin (najmanj v EKO (13,12 g) in največ v BD (21,71 g)). Pridelovalni sistem nima statistično značilnega vpliva na število stranskih vej rastlin ter na svežo maso celih desetih rastlin. Tudi na pridelek zrnja (variira od 1,09 do 1,31 kg 10 m2) pri 9 % vlagi pridelovalni sistem statistično ni vplival. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da glede na karakteristike ajde za pridelavo uporabimo EKO ali BD PS ter s tem prispevamo k varovanju okolja, saj se količina pridelka glede na PS ne razlikuje.
Ključne besede: ajda / pridelovalni sistem / pridelek
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1987; Prenosov: 174
Celotno besedilo (873,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh