| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otoka
Tamara Karlo, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Ključne besede: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 2038; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

Iskanje izvedeno v 11.95 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici