Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skozi zgodovino je odnos do storilcev kaznivih dejanj nihal od zelo nasilnih oblik kaznovanja do zmanjševanja brutalnosti v modernih časih. Prvi kazenski zakoniki, kot je bil znani Hamurabijev zakonik, so do deviantnih pojavov kazali zelo malo tolerance in so bili zasnovani na znanem načelu oko za oko, zob za zob. Filozofsko in humanistično gibanje, ki se je pojavilo v šestnajstem stoletju, pa je spremenilo pogled na izvrševalce kaznivih dejanj, s tem pa tudi na oblike njihovega javnega kaznovanja. V prejšnjem stoletju je znani britanski politik W. R. Churchill rekel, da se humanost in naprednost neke družbe odraža ravno v njenem odnosu do kriminalcev in oblik izvrševanja kazenskih sankcij. Dejstvo je, da moderna družba proizvaja vedno večje število deviantnih pojavov. S tem pa se povečuje tudi delež javnih financ, ki so namenjene izvrševanju kazenskih sankcij v zaprtih institucijah. Poleg tega moderne teorije kaznovanja uvajajo milejše oblike kaznovanja in jih zamenjujejo z manj nasilnimi oblikami kaznovanja prestopnikov. To filozofijo je prevzel tudi slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki uvaja namesto zaporne kazni tudi možnost alternativnega dela v javno korist. Gre za relativno nov pristop v nacionalni kaznovalni politiki in mislimo, da je ta rešitev primerna tako s subjektivnega pristopa h kaznjencu, prav tako pa ima ta rešitev pozitivne učinke tudi s fiskalnega vidika.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, brutalnost, kazenski zakoniki, deviantni pojavi, javno kaznovanje, humanost, javne finance, kazenske sankcije, prestopniki, delov javno korist.
Objavljeno v DKUM: 30.09.2011; Ogledov: 2702; Prenosov: 315
Celotno besedilo (470,15 KB)