| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA UČITELJEV PRI POKLICNI ORIENTACIJI MLADOSTNIKOV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tadeja Strnad, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje poklicno orientacijo, izvajanje omenjene dejavnosti v osnovni in srednji šoli, vlogo šolske svetovalne službe in učiteljev ter njihovo sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti poklicne orientacije. Teoretični del diplomskega dela zajema natančno opredelitev poklicne orientacije, smernice, ki jih narekuje Evropska unija, teoretične podlage izbire poklica, dejavnike poklicne odločitve, razvoj poklicne orientacije v Sloveniji ter njeno organizacijo v osnovni in srednji šoli danes. Podrobno je razložena vloga in sodelovanje učiteljev pri poklicni vzgoji, kot eni izmed temeljnih aktivnosti poklicne orientacije. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji Podravske in Pomurske regije. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji ocenjujejo posamezne dejavnike, ki vplivajo na izbiro poklica pri mladostnikih; kakšna je vloga učiteljev in šole pri poklicni orientaciji oz. poklicni vzgoji in spoznati, kakšno je sodelovanje med učitelji in šolsko svetovalno službo pri načrtovanju in izvedbi poklicne orientacije. Pri vseh vidikih raziskovalnega problema smo preverili obstoj razlik glede na delovno mesto učiteljev. Rezultati kažejo, da učitelje sebe prepoznavajo kot pomemben člen poklicne orientacije, vendar se v posamezne aktivnosti premalo vključujejo. Ugotovili pa smo, da je večina učiteljev, ne glede na pogostost in intenzivnost vključenosti v poklicno orientacijo, s sodelovanjem s šolsko svetovalno službo zadovoljnih. Prav tako smo spoznali, da so osnovnošolski učitelji s poklicno orientacijo nekoliko bolj povezani. Naša ugotovitev se sklada z dosedanjimi teoretičnimi spoznanji. Slednja pravijo, da imajo osnovnošolski učitelji pri poklicni orientaciji večjo vlogo od srednješolskih, in sicer zaradi večje zastopanosti poklicne vzgoje.
Ključne besede: dejavniki poklicne izbire, poklicna orientacija, poklicna vzgoja, osnovna in srednja šola, šolska svetovalna služba, vloga učiteljev, sodelovanje
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1554; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
POLITIČNA OFENZIVA SRBOV NA HRVAŠKEM OB RAZPADANJU SFRJ
Tadeja Strnad, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava srbsko politično ofenzivo na Hrvaškem med leti 1988 in 1990 ter oblikovanje srbskega avtonomnega območja znotraj meja Republike Hrvaške. Nestabilne razmere, v katerih se je znašla SFRJ v osemdesetih letih 20. stoletja, so pripomogle k preporodu ideje o Veliki Srbiji, državi, ki bi pod eno oblastjo združila vse Srbe na Balkanskem polotoku, vključno s tistimi, ki so živeli na Hrvaškem. Najprej je beograjsko politično vodstvo s pomočjo nacionalistične propagande želelo ohladiti odnose med Hrvati in Srbi na Hrvaškem, ki so bili najbolj zastopani v severni Dalmaciji, predvsem na območju Kninske krajine. Na Hrvaškem je na prvih povojnih večstrankarskih republiških volitvah zmagala HDZ, stranka hrvaških nacionalistov, zaradi česar so se odnosi med narodoma dodatno zaostrili. Z vzpostavitvijo večstrankarskega političnega sistema so v Kninu pod vodstvom Jovana Raškovića svojo stranko ustanovili tudi hrvaški Srbi. SDS na volitvah ni dosegla vidnejšega uspeha, a pod njenim okriljem so Srbi poleti 1990 organizirali referendum o srbski avtonomiji na Hrvaškem. Še pred izvedbo glasovanja je v Kninu izbruhnil upor proti hrvaški oblasti, ki je Kninsko krajino ločil od ostalega dela republike. Upor se je razširil na vsa s Srbi naseljena območja, ki so postopoma zahtevala še politično avtonomijo, na koncu pa celo lastno državo. Med tem so se v SDS pojavila nesoglasja, saj je Rašković nasprotoval oboroženemu spopadu med narodoma. Pri uporu je imela pomembno vlogo tudi JLA, ki se je vse bolj nagibala k eni izmed sprtih strani. Z nastankom SAO Krajine, decembra 1990, je bil narejen še zadnji korak k popolni srbski politični in teritorialni avtonomiji na Hrvaškem.
Ključne besede: Velika Srbija, Kninska krajina, nacionalistična propaganda, Jovan Rašković, Milan Babić, SDS, srbska vstaja, avtonomno območje
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 955; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici