| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNA UREDITEV INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tadeja Pitz Prasl, 2012, magistrsko delo

Opis: Tako v Evropski uniji, kot tudi v Sloveniji vplivata dva ključna dejavnika na pojav demografskih sprememb, zaradi česar je tematika varstva starejših v vseh državah Evropske unije v ospredju. Ključna dejavnika sta: - na eni strani nizka rodnost, - na drugi strani hitro naraščanje števila oseb, starih 65 let in več. V iskanju ustreznih rešitev za ublažitev ali celo odpravo navedenih dejavnikov je Slovenija od leta 2008 do 2011 uspešna predvsem pri reševanju dejavnika nizke rodnosti. Tudi na področju sprejemanja ustreznih ukrepov oskrbe in varstva oseb, starih 65 let in več, se od leta 2008 dogajajo pomembni premiki tako v Sloveniji, kot na ravni celotne Evropske unije. Z novo sprejetimi ukrepi želijo države Evropske unije na eni strani rešiti trenutno situacijo, ki je usmerjena v zagotovitev ustrezne socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb, starih 65 let in več, na drugi strani pa ˝zaščititi˝ mlajše generacije. V Sloveniji so spremembe usmerjene na področje varstva starejših (spreminja se temeljni zakon – Zakon o socialnem varstvu), delovne zakonodaje (uzakonjanje malega dela), zdravstvenega sistema (reševanje zdravstvene blagajne) in pokojninske reforme (podaljševanje delovne dobe). Naštete spremembe povzročajo med splošno javnostjo precej nejevolje in negotovosti. Dinamika iskanja ustreznih ukrepov na nacionalni ravni je vplivala na odločitev, da bom v tej magistrski nalogi predstavila pravno ureditev institucionalnega varstva starejših v Republiki Sloveniji. Na področju institucionalnega varstva starejših oseb je Slovenija naredila pomembno prelomnico, ko je sprejela odločitev, da bo za izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših oseb podelila več javnih pooblastil = koncesij zasebnikom. Na ta način je zavestno odprla javno mrežo institucionalnega varstva starejših in omogočila vstop zasebnega kapitala v izvajanje javne službe varstva starejših. Ta vstop se glede na trenutno veljavne zakonske možnosti kaže predvsem v izenačevanju položaja javnih izvajalcev dejavnosti institucionalnega varstva starejših s koncesionarji, v manjšem obsegu pa v obliki javno – zasebnega partnerstva. Na trgu ponudbe institucionalnega varstva starejših, ki zajema socialno oskrbo in zdravstveno varstvo starejših, se tako pojavila ˝pozitivna konkurenca˝, ki v boju za obstoj med ponudniki storitev zvišuje nivo izvajanja storitev in tako posredno zagotavlja izboljšanje skrbi za starejše. Kakovostni nivo izvajanja dejavnosti institucionalnega varstva starejših so dvignili na višjo raven predvsem koncesionarji, ki so, da so sploh lahko začeli izvajati dejavnost institucionalnega varstva starejših, bili prisiljeni zgraditi nove, sodobne objekte, popolnoma prilagojene življenjskim zmožnostim starejših oseb. Zaradi tega pojava bodo morali javni domovi za starejše, katerih prostori so povečini dotrajani, v prvi vrsti poskrbeti, da se bodo z vidika bivalnih pogojev, približali zasebnim domovom za starejše. Pri izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših niso ključnega pomena le sodobni bivalni pogoji, ampak je bistveno pomembnejši dejavnik zagotovitev temeljne človekove pravice dostojnega preživljanja starosti. Problematika dostojnega izvajanja pravic starejših in onemoglih oseb je opredeljena v številnih mednarodnopravnih virih. Slednji institucionalnega varstva starejših neposredno ne omenjajo, ampak ga posredno urejajo skozi pravico do življenja, pravico do socialne varnosti in pravico do ustrezne zdravstvene ter socialne oskrbe. Na nacionalni ravni imamo sprejete številne pravne vire, ki urejajo izvajanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših. Glede na opisano, bo prvi del magistrske naloge namenjen spoznavanju ključnih mednarodnih in nacionalnih pravnih virov, na podlagi katerih je možno govoriti o učinkovitem izvajanju dejavnosti institucionalnega varstva starejših tako v javnih, kot tudi v zasebnih domovih starejših. V tem delu bo predstavljena Resolucija o nacionalnem programu za obdobje 2006-2010 in
Ključne besede: staranje prebivalstva, institucionalno varstvo, starejši, oskrba, dolgotrajna oskrba starejših.
Objavljeno: 11.04.2012; Ogledov: 4105; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici