| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI JAVNEMU USLUŽBENCU
Tadeja Lutarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je s primerjavo ureditve posameznih institutov po ZJU in ZDR, torej s primerjavo javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju ter na podlagi sodne prakse, raziskati ali obstajajo razlike pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v javnem in zasebnem sektorju, in če obstajajo ali so potrebne. Nadalje me zanima ali povzroča razlog nesposobnosti v praksi probleme, torej kako je z razmejitvijo razloga nesposobnosti od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je lahko zdravstveno stanje (bolezen) javnega uslužbenca ali delavca razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na osnovi prebrane literature, sodne prakse in drugih virov, sem z metodo opisovanja (deskripcijsko metodo) pojasnila osnovne pojme, s pomočjo komparacijske in kompilacijske metode sem primerjala vire in obravnavala opisan problem. Ugotovila sem, da še vedno obstajajo razlike, določene so potrebne zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev in narave nalog, ki jih opravljajo, vendar pa se določene razlike zdijo nepotrebne. Razlike obstajajo glede sodnega varstva, definicije nesposobnosti, odpravnine, v iskanjih možnosti ohranitve zaposlitve. Poleg tega se v praksi pojavljajo težave pri razlikovanju odpovednega razloga nesposobnosti od krivdnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa je rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Bolezen ne more biti utemeljen odpovedni razlog, hkrati predstavlja diskriminatorno ravnanje. ZDR med odpovednimi razlogi ne pozna takšnega odpovednega razloga. Smiselno enako velja za javne uslužbence. Torej še vedno obstajajo nepotrebne razlike, ki javne uslužbence postavljajo v neenak položaj. ZJU bi naj urejal le take posebnosti, ki izvirajo iz narave dela javnih uslužbencev, ne pa ko gre za pravice enake vsebine, kot pri pravici do odpravnine, sodnem varstvu…
Ključne besede: delovno pravo, uslužbensko pravo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pravice javnih uslužbencev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, Komisija za pritožbe iz delovnih razmerij pri Vladi RS, pravice in obveznosti javnih uslužbencev Nemčiji
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 5143; Prenosov: 812
.pdf Celotno besedilo (591,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici