| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte Sauvignon
Jože Kocuvan, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ugotavljali vpliv defoliacije in različnih sevov kvasovk na kakovost vina sorte 'Sauvignon'. Poskus v vinogradu je bil zastavljen po metodi naključnih blokov z dvema obravnavanjema (defoliacija—Def in kontrola—K) z 12 ponovitvami (24 trt v ponovitvi). Prvi teden po cvetenju so bili pri defoliaciji odstranjeni vsi listi od bazalnega dela mladike do lista nasproti najvišje ležečega grozda. V moštu iz kontrolnih trsov in defoliacije smo preizkušali dva seva kvasovk (Uvaferm CS2 ter Zymaflore VL3). Pri vinifikaciji so bila 4 obravnavanja z dvema ponovitvama.V času trgatve so bile statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih titracijskih kislin. Nižja vsebnost je bila pri defoliaciji s 10,33g/l, pri kontroli pa 10,91g/l (p≤0,05). Ob trgatvi ni bilo statistično značilnih razlik pri gostoti mošta, pH vrednosti, masi pridelka in masi 100 jagod. Kvasovke Zymaflore VL3 so fermentirale hitreje kot kvasovke Uvaferm CS2, defoliacija ni imela vpliva na hitrost fermentacije. Pri organoleptični oceni so bila obravnavanja s kvasovko Uvaferm CS2 ocenjena bolje kot obravnavanja s kvasovko Zymaflore VL3 (p≤0,05).
Ključne besede: vinska trta, 'Sauvignon', defoliacija, kvasovke
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2181; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (705,28 KB)

2.
Vpliv metode ocenjevanja stopnje napada pri določanju učinkovitosti fungicidov za zatiranje oidija vinske trte (Uncinula necator (Schwein) Burrill)
Mojca Pušnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Ocenjevalci na terenu uporabljajo različne metode za ocenjevanje stopnje napada bolezni na vinski trti. Da bi ugotovili, ali metode ocenjevanja stopnje napada bolezni vplivajo na dobljene rezultate pri določanju učinkovitosti fungicidov za zatiranje oidija vinske trte, smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli praktičen in teoretičen poskus. V okviru teoretičnega poskusa smo izbrali več nizov podatkov, na katerih smo opravili statistične izračune na različne načine. Potem smo preverili, ali smo dobili primerljive rezultate pri različnih načinih izračuna stopnje napada bolezni. Praktični poskus smo izvedli v letu 2007 in sicer v vinogradu na lokaciji Nebova pri Mariboru, kjer smo ocenjevali stopnjo napada oidija na trsih sorte 'Laški rizling'. Stopnjo napada bolezni smo vizualno ocenjevali po prilagojeni boniturni lestvici 0-5 (Thownsend-Heuberger metoda), katera se v praksi pogosto uporablja. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati pridobljenimi po neposredni metodi ocenjevanja odstotka napadene površine. Z analizo variance smo ugotavljali statistično značilne razlike med rezultati, dobljenimi z eno in drugo metodo. Ugotovili smo, da je bolj smiselno neposredno ocenjevanje (% površine) kot uporaba lestvic.
Ključne besede: pepelasta plesen (Uncinula necator), vizualna ocena, odstotki
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 1762; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Srčni utrip, dihanje in telesna temperatura konja v času treniranja
Aleksander Pajtler, 2012, diplomsko delo

Opis: Za raziskavo smo priredili merilec srčnega utripa za ljudi “Garmin Forerunner 305”, s pomočjo katerega smo merili srčni utrip 12-letnega žrebca med treningom. Med enomesečnim treniranjem smo izvedli štiri preizkuse kondicije. Raziskovali smo povezanost med relativno zračno vlažnostjo, temperaturo zraka, zračnim tlakom, srčnim utripom, dihanjem in telesno temperaturo konja v mirovanju, pred ter med treniranjem. Proti našim pričakovanjem je bila zelo močna povezanost dopoldne med zračnim tlakom in telesno temperaturo. Na podlagi merjenja srčnega utripa, dihanja in telesne temperature med samim preizkusom smo spremljali telesno kondicijsko pripravljenost konja v obdobju treniranja. Kondicija je rasla do zadnjega tedna treniranja, v katerem pa smo zaznali njen padec. Menimo, da je bila to posledica vsakodnevnega pripuščanja žrebca.
Ključne besede: konji, konjeniški šport, fiziologija živali, trening, srčni utrip, dihanje, telesna temperatura, meritve, Garmin
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 5500; Prenosov: 658
.pdf Celotno besedilo (748,49 KB)

4.
Vrednotenje genskih virov lucerne s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Mojca Šošterič, 2012, magistrsko delo

Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1343; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

5.
Mlečnost krav lisaste pasme na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja
Andrej Prelec, 2012, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali nekatere povprečne letne parametre mlečnosti krav lisaste pasme v standardni laktaciji na kmetiji z omejenimi dejavniki okolja. To pomeni, da ima ta kmetija zaradi različnih okoljskih dejavnikov (relief) oteženo pridelavo kvalitetne osnovne krme. V raziskavi smo uporabili letna povprečja količine mleka v standardni laktaciji, vsebnosti beljakovin v mleku ter vsebnosti maščob v mleku za 16-letno obdobje od leta 1995 do 2010. Podatke kmetije smo primerjali še z enako strukturo podatkov kmetij na območju zavoda Murska Sobota in s podatki kmetij na območju Slovenije. S statistično analizo smo ugotovili, da je bila povprečna letna rast mlečnosti na obravnavani kmetiji največja (127,1 kg) v primerjavi s povprečno letno rastjo mlečnosti kmetij na območju zavoda Murska Sobota (77,5 kg) in kmetij na območju Slovenije (82,8 kg). Povprečna mlečnost kmetije je leta 2010 znašala 4483 kg, na kmetijah zavoda Murska Sobota 4960 kg in na kmetijah celotne Slovenije 5031 kg. Vsebnost maščob se v 16 letih ni bistveno spremenila. V letu 2010 je znašala vsebnost maščob na kmetiji 3,90 %. Dvig vsebnosti beljakovin v obdobju 16 let je bil najbolj opazen na kmetiji (z 2,90 % v letu 1995 na 3,29 % v letu 2010).
Ključne besede: mlečnost / lisasta pasma / kontrola mleka / rejski program
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1578; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
NEKATERI TESTI ZA ODKRIVANJE TRENDOV IN PRELOMNIH TOČK NA KLIMATSKIH PODATKIH ZA SLOVENIJO
Vesna Medved, 2012, diplomsko delo

Opis: Na podlagi podatkov o temperaturah zraka in količini padavin, ki smo jih pridobili iz arhivov urada Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), smo proučevali trende v Sloveniji od leta 1951 do 2010. Iz povprečnih dnevnih temperatur zraka in dnevnih količin padavin smo za 13 reprezentativnih meteoroloških postaj izračunali letna in polletna povprečja za temperature ter letno in polletno količino padavin. Rezultati različnih testov za ugotavljanje trendov so v večini primerov pokazali značilne trende povprečnih letnih in polletnih temperatur. Izjema je bil Portorož pri vseh analiziranih časovnih vrstah, prav tako statistično značilnega trenda nismo opazili pri hladni polovici leta v Jeruzalemu, Črnomlju, Kredarici in Bilju. Letne in polletne količine padavin v opazovanem obdobju niso kazale značilnih trendov, pri tem je bila izjema Kočevje pri vseh časovnih vrstah in Bilje v hladni polovici leta. Nadalje smo z računalniškim programom Change-Point Analyser ugotavljali prelomna leta za vse časovne vrste izbranih meteoroloških postaj. Ugotovili smo, da je bilo prelomno leto za časovno vrsto povprečnih temperatur zraka v topli polovici leta pri večini postaj okoli leta 1981, za hladno polovico okoli leta 1987 in za celoletno obdobje okoli leta 1988. Pri podatkih o količini padavin smo prelomna leta zaznali le za nekatere meteorološke postaje.
Ključne besede: padavine, temperature, Slovenija, analiza trenda, prelomna točka
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1029; Prenosov: 99 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (889,39 KB)

7.
LASTNOSTI NEKATERIH MEŠANIC ZA OKRASNO TRATO PO PRVEM LETU RASTI PO JESENSKI SETVI
Mitja Zorman, 2013, diplomsko delo

Opis: V eksaktnem poljskem mikroposkusu, izvedenem v Sloveniji (Biotehniška šola Rakičan), smo od septembra 2009 do oktobra 2010 proučevali lastnosti treh trav in štirih travnih mešanic za okrasno trato po prvem letu rasti po jesenski setvi. Mešanice smo posejali na parcele velikosti 10 m2 (250 kg semena ha-1) v štirih ponovitvah. Vsa obravnavanja smo pred setvijo pognojili s 50 kg N ha-1, 100 kg P2O5 ha-1 in 150 kg K2O ha-1. Setev smo opravili s sejalnico 24. septembra 2009. Med vegetacijo smo spremljali in vrednotili: datum vznika, prazna mesta v travni ruši, zapleveljenost, gostoto ruše, hitrost rasti, barvo posevka in pridelek suhe snovi posamezne mešanice. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da so se travne mešanice bolje izkazale v vseh proučevanih parametrih od trav sejanih v čisti setvi. Med travnimi mešanicami sta za okrasno trato najprimernejši mešanica 3 (trstikasta bilnica (Festuca arundinacea) – sorta `Arid 3` 50 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 25 % in sorta `Mondial` 25 %) in 4 (rdeča bilnica (Festuca rubra) – sorta `Gondolin` 40 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 20 % in sorta `Mondial` 20 %, travniška latovka (Poa pratensis) – sorta `Balin` 20 %).
Ključne besede: okrasne trate, travne mešanice, pridelek suhe snovi, zapleveljenost, barva travne ruše, gostota travne ruše
Objavljeno: 08.04.2013; Ogledov: 1156; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (586,50 KB)

8.
Ekonomika prireje kunčjega mesa
Vid Šajher, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati prirejo kunčjega mesa z ekonomskega vidika. V ta namen je bil za prirejo kunčjega mesa na kmetiji razvit tehnološko-ekonomsko simulacijski model s pripadajočimi podmodeli za lastno pridelano krmo. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Osrednja metodologija raziskave je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. V analizo je bila vključena skupina 100 kuncev za pitanje. V nadaljevanju raziskave je bila izvedena tudi anketa o potrošnji kunčjega mesa in definiciji profila potencialnih potrošnikov. Izsledki ankete lahko služijo kot pomoč pri iskanju novih trgovskih poti na relaciji rejec-potrošnik. Reja kuncev se je izkazala za ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti znašal 1,04. Na podlagi rezultatov anket smo ocenili, da potrošniki ocenjujejo kakovost mesa z oceno 4 na 5-stopenjski lestvici. V prehrani ga uporabljajo 1- do 2-krat na mesec, predvsem zaradi njegove kakovosti. Meso kuncev kupujejo neposredno pri rejcu, za dostavo na dom pa so pripravljeni plačati do 10 % redne prodajne cene. Potrošnikom je krmni obrok kuncev zelo pomemben.
Ključne besede: ekonomika, modelne kalkulacije, reja kuncev, anketa
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1007; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (872,86 KB)

9.
Vpliv v gojišče dodanega 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi
Tamara Hribernik, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pri katerem smo ugotavljali vpliv v gojišče dodanega citokinina 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poskus so bili vključeni 103 poganjki marelice. Preizkušali smo tri različna gojišča. Gojišče G0 je predstavljalo kontrolo (brez dodanih hormonov), gojišču G1 smo dodali 0,01 mg/L NAA in 0,5 mg/L BAP, gojišču G2 pa smo dodali 0,01 mg/L NAA in 1 mg/L BAP. Ugotovljeno je bilo, da je dodani BAP statistično značilno vplival na prirast mase marelice. Pri G0 je bil po 9 tednih prirast mase 0,096 g ± 0,057, pri G1 1,073 g ± 0,838 in pri G2 2,257 g ± 1,140. Ugotovili smo tudi, da dodani BAP pozitivno vpliva na število novo nastalih poganjkov. Po 9 tednih namreč na gojišču G0 ni bilo opaženih novih poganjkov, na G1 je bilo 11,320 ± 5,881 poganjkov, na G2 pa 21,180 ± 9,612 poganjkov. Višja koncentracija BAP ni statistično značilno povečala števila vitrificiranih rastlin, se je pa z večjo koncentracijo BAP, povečal delež vitrificiranih rastlin. Delež vitrificiranih rastlin na G1 je znašal 20,6 %, na G2 35,3 %, na G0 (brez BAP) pa vitrificiranih rastlin ni bilo.
Ključne besede: marelica, Prunus armeniaca, mikropropagacija, BAP
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici