| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza pojavljanja izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni v povezavi z uživanjem okuženih živil v obdobju 1997 - 2016 v Sloveniji : magistrsko delo
Jani Mulec, 2021, magistrsko delo

Opis: Pred epidemijo Sars-CoV-2 (Covid-19) so prijave črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) zajemale približno četrtino vseh prijav nalezljivih bolezni in so pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji. Okužbe ČNB povzročajo mikroorganizmi kot so paraziti, bakterije, virusi in toksini. Na osnovi statističnih podatkov spremljanja le-teh smo v magistrskem delu ocenili epidemiološko situacijo glede izbruhov ČNB v Sloveniji od leta 1997 do leta 2016. V Sloveniji smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skupno zaznali 328 izbruhov ČNB, zaradi katerih je zbolelo 9394 ljudi, od tega jih je bilo 853 hospitaliziranih in 12 smrtnih primerov. Ugotovili smo, da izbruhi ČNB niso bili enakomerno porazdeljeni po letih in da je stopnja pojavnosti različna med regijami. Najvišjo povprečno stopnjo pojavnosti smo zaznali v koprski regiji z 1,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev, najmanjšo pa v goriški regiji z 0,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev. V regijah z višjim številom prebivalstva, to sta ljubljanska in mariborska, sta stopnji pojavnosti znašali 0,5 ter 1 izbruh ČNB na 100.000 prebivalcev. Najpogostejši povzročitelji so bili bakterijski (67,3 %), zlasti Salmonella enteritidis in Staphylococcus aureus ter povzročitelji neznane etiologije (24,3 %). Kljub trendu zmanjševanja izbruhov ČNB v Sloveniji je potrebno stalno spremljanje, spodbujanje zdravstvene preventive, ozaveščanje prebivalstva o preprečevanju širjenja povzročiteljev in dosledno upoštevanje veljavnih smernic higienske prakse v celotni prehrambni verigi.
Ključne besede: črevesne nalezljive bolezni / prehranski patogeni bolezni / pojavnost bolezni / epidemiologija ČNB
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 327; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
3.
Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje : diplomsko delo
Patricija Halužan, 2021, diplomsko delo

Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 298; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

4.
Vrednotenje genskih virov travniške bilnice s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Zvonko Glažar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah.
Ključne besede: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 245; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

5.
Vitamin B12 v prehrani sodobnega človeka in ozaveščenost o njem med vegetarijanci in vegani
Mojca Brdovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali ozaveščenost vegetarijancev in veganov o pomenu vitamina B12 v prehrani, razloge za sprejetje njihovega načina prehranjevanja, razširjenost uporabe prehranskega dopolnila z vitaminom B12 ter razloge za njegovo uporabo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 248 oseb, in sicer 56 % veganov, 22 % lakto-ovo vegetarijancev, 9 % ovo vegetarijancev, 7 % lakto vegetarijancev in 6 % preostalih (prevladujejo presnojedci, 1 frutarijanec, 4 osebe občasno uživajo ribe – pesci vegetarijanci). Kot najpogostejši razlog za sprejetje vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja so anketirani navedli moralno-etični (64 %); skrb za zdravje je prevladovalo zgolj pri četrtini vprašanih. Izmed vseh sodelujočih jih je 72 % navedlo, da uživajo prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Kot najpogostejši razlog uporabe tega prehranskega dopolnila navajajo način prehranjevanja in preventivno uporabo. Anketiranci so dobro ozaveščeni o pomenu vitamina B12 v prehrani in o posledicah njegovega pomanjkanja, pomanjkljivo pa je poznavanje živil, ki ta vitamin vsebujejo. Mnenje, da osebe, ki imajo uravnoteženo, raznoliko in zdravo prehrano, ne potrebujejo prehranskih dopolnil, ne glede na način prehranjevanja, je med anketiranimi neopredeljeno. Ocena te trditve je statistično pomembna v povezavi z izobrazbo (Χ2 = 35,87); višja izobrazba se povezuje z ozaveščenostjo, da prehranska dopolnila ob uravnoteženi, raznoliki in zdravi prehrani niso potrebna.
Ključne besede: vitamin B12, prehranska dopolnila, prehrana, zdravje, vegetarijanstvo
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

6.
Poznavanje uporabe nanotehnologije v živilski industriji in migraciji nanodelcev iz embalaže v živila, med študenti Univerze v Mariboru
Martina Viltužnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Sprejemanje uporabe nanotehnologije v živilski tehnologiji in pripravljenost nakupa živil, ki vsebujejo nanosestavine, sta odvisna predvsem od posameznih stopenj ozaveščenosti. Znano je, da ljudje pred nepoznanim razvijemo strah in se temu poskušamo izogniti. Pomembno je, da se ljudi čim bolj ozavešča o nanotehnologiji, o njenih pozitivnih in tudi negativnih vplivih. Namen magistrske naloge je bil raziskati stališče študentov do uporabe nanotehnologije v živilskem sektorju in ugotoviti, kako so seznanjeni z njo. Leta 2019 smo izvedli raziskavo na temo poznavanja nanotehnologije in migracij nanodelcev iz embalaže v živila med študenti Univerze v Mariboru. Za potrebe raziskave je bil izdelan vprašalnik, ki vsebuje 10 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 300 študentov iz šestih fakultet Univerze v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da imajo študentje do nanotehnologije kritično mnenje. Zanjo so že slišali in menijo, da jo poznajo, vendar se je v raziskavi izkazalo, da je poznavanje le-te med študenti slabo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri poznavanju migracij nanodelcev iz embalaže v živila. Študentje se zavedajo, da migracije obstajajo, slabo pa so seznanjeni z mehanizmi, ki jih lahko povzročijo. Izkazalo se je, da če bi imeli kot potrošniki možnost izbire, bi izbrali embalažo, ki ne vsebuje oziroma ni izdelana s pomočjo nanotehnologije. Vprašani menijo, da lahko zaupajo virom, ki so povezani z razširjanjem informacij o nanotehnologiji, vendar ne vsem.
Ključne besede: nanotehnologija, živila, ozaveščenost, študenti
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 362; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

7.
Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic
Damjana Žampa, 2020, diplomsko delo

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti.
Ključne besede: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 976; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Preverjanje proti-mikrobne učinkovitosti izbranih komercialno dostopnih produktov za gospodinjstva
Taja Falnoga, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil preveriti proti-mikrobno učinkovitost delovanja izbranih komercialno dostopnih produktov za gospodinjstva. Testirali smo 2 produkta: palčko, ki sprošča klorov dioksid v nizkih koncentracijah in folijo, obdelano s kovinskimi ioni. Testiranje smo izvedli v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v biokemijskem laboratoriju, tajništvu in na stranišču. V teh prostorih smo aktivirali palčke, folijo pa prilepili na kljuke. Zrak smo testirali vsak dan z uporabo odprtih mikrobioloških agarnih gojišč. Prav tako smo vsak dan s sterilnimi palčkami odvzeli po 2 vzorca z vsake kljuke – z dela pokritega s folijo in z dela brez nje - in jih nanesli na mikrobiološka agarna gojišča. Folijo smo dodatno testirali z uporabo metode ISO 22196:2011. Rezultate učinkovitosti obeh proti-mikrobnih produktov smo statistično ovrednotili. Število mikrobov v zraku se po aktivaciji proti-mikrobne palčke z izločanjem klorovega dioksida statistično značilno ni razlikovalo od mikrobiološkega stanja pred eksperimentom. Testirana proti-mikrobna folija je bila učinkovita, saj se je v primerjavi s kontrolo statistično značilno znižalo število prisotnih mikrobov.
Ključne besede: klorov dioksid, proti-mikrobno delovanje, dezinfekcija, gospodinjstva
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 388; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
Vpliv dodajanja enoloških taninov v različnih fazah alkoholne fermentacije na fizikalno-kemijske lastnosti vina sorte 'modri pinot'
Urška Bračko, 2020, magistrsko delo

Opis: Proučevali smo vpliv dodajanja treh enoloških taninov (Protanin R, Gallotanin B, Galitan Agrovin) v različnih fazah alkoholne fermentacije grozdnega soka (na začetku fermentacije, med njo in na koncu fermentacije) sorte 'Modri pinot' na vsebnost skupnih fenolov, antocianinov, taninov, mineralov ter nianso in intenziteto barve vina. Na povišanje vsebnosti skupnih fenolov je značilno vplival dodatek Gallotanina B, ki smo ga dodali med fermentacijo. Vsebnost taninov se je v primerjavi s kontrolnim vzorcem značilno zvišala ob dodatku Gallotanina B in Galitan Agrovin na koncu alkoholne fermentacije. Čas dodajanja taninov in vrsta tanina sta vplivala na nianso barve vina, na vsebnost antocianinov in na intenziteto barve vina. Najvišja vsebnost antocianinov je bila v vzorcu s Protaninom R, dodanim med alkoholno fermentacijo, kjer je bila tudi niansa barve najvišja. Največja intenziteta barve pa je bila v vzorcu s Protaninom R, ki smo ga dodali na koncu fermentacije.Vsebnost Mn, Fe in Zn v vinu je bila odvisna od časa dodajanja taninov, vsebnost Fe pa tudi od vrste dodanega tanina.
Ključne besede: enološki tanini/ antocianini/ 'Modri pinot'/ barva/ minerali
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 706; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Vpliv v gojišče dodanega 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi
Tamara Hribernik, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pri katerem smo ugotavljali vpliv v gojišče dodanega citokinina 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poskus so bili vključeni 103 poganjki marelice. Preizkušali smo tri različna gojišča. Gojišče G0 je predstavljalo kontrolo (brez dodanih hormonov), gojišču G1 smo dodali 0,01 mg/L NAA in 0,5 mg/L BAP, gojišču G2 pa smo dodali 0,01 mg/L NAA in 1 mg/L BAP. Ugotovljeno je bilo, da je dodani BAP statistično značilno vplival na prirast mase marelice. Pri G0 je bil po 9 tednih prirast mase 0,096 g ± 0,057, pri G1 1,073 g ± 0,838 in pri G2 2,257 g ± 1,140. Ugotovili smo tudi, da dodani BAP pozitivno vpliva na število novo nastalih poganjkov. Po 9 tednih namreč na gojišču G0 ni bilo opaženih novih poganjkov, na G1 je bilo 11,320 ± 5,881 poganjkov, na G2 pa 21,180 ± 9,612 poganjkov. Višja koncentracija BAP ni statistično značilno povečala števila vitrificiranih rastlin, se je pa z večjo koncentracijo BAP, povečal delež vitrificiranih rastlin. Delež vitrificiranih rastlin na G1 je znašal 20,6 %, na G2 35,3 %, na G0 (brez BAP) pa vitrificiranih rastlin ni bilo.
Ključne besede: marelica, Prunus armeniaca, mikropropagacija, BAP
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 818; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici