| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kritična ocena prostovoljnega dela : magistrsko delo
Tadeja Krajnc, 2010, magistrsko delo/naloga

Ključne besede: prostovoljno delo, prostovoljci, usposabljanje, nevladne organizacije, magistrska dela
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2477; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (682,67 KB)

2.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Tadeja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in nemškem pravu. Slovensko delovno pravo je urejeno v enotnem zakonu, medtem pa je nemško urejeno v različnih zakonih. Slovenska ureditev za odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva utemeljenost poslovnega razloga, ki se nanaša na prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov. Preden delodajalec poda individualno odpoved, mora o tem obvestiti delavca in sindikat v primeru, če delavec tako zahteva. Preveriti mora tudi možnost odpovedi s ponudbo nove, kar pa ne velja za manjše delodajalce. Slovensko pravo v postopku kolektivnih odpuščanj zahteva obveščanje in posvetovanje s sindikati in obveščanje zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan izdelati tudi program razreševanja presežnih delavcev in pridobiti soglasje sveta delavcev, če se delodajalčeve odločitve nanašajo na odpuščanje večjega števila delavcev. Po slovenskem pravu je zagotovljeno varstvo pred odpovejo določenim kategorijam delavcem, in sicer delavskim predstavnikom, starejšim delavcem, staršem in invalidom. Socialna upravičenost v okviru poslovnega razloga je v nemškem pravu povezana z nujnimi poslovnimi potrebami, ki se pojavijo v podjetju. To po sodni praksi predstavlja primere, ki so prav tako povezani z ekonomski, organizacijskimi razlogi ipd. Socialna upravičenost odpovedi se nadalje nanaša na to, da v podjetju ni možnosti nadaljnje zaposlitve in da je delavec na podlagi socialne izbire tisti, ki ga bo doletela odpoved. Po nemški ureditvi pri odpuščanju večjega števila delavcev obstaja obveznost obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev in obveznost obveščanja urada za delo. V primeru sprememb v obratu se delodajalčeva obveznost nanaša na sprejetje sporazuma o uskladitvi interesov glede načrtovanih sprememb v obratu in sporazuma o socialnem načrtu. V nemškem pravu imajo posebno varstvo pred odpovedjo predstavniki delavcev, starši in invalidi.
Ključne besede: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poslovni razlog, individualni odpusti, kolektivni odpusti, nemško pravo
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2781; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Stališča do drog
Tadeja Krajnc, 2011, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Ker Slovenija ni izjema na področju uživanja drog, so v prispevku predstavljene bistvene razlike med različnimi starostnimi skupinami na področju problematike drog ter kakšna so njihova stališča do drog (prepovedanih, dovoljenih). Metode: Zasnova prispevka je analiza podobnih raziskav doma in v tujini. Opravljena je bila pilotska raziskava, v kateri je skupaj sodelovalo 90 anketirancev iz cele Slovenije, od tega 30 srednješolcev, 30 študentov in 30 predstavnikov aktivne populacije, ki so zaposleni in stari od 30 do 55 let. Ugotovitve: Rezultati so pokazali, da imajo starostne skupine do problematike in poznavanja drog enaka stališča v 20 %, kar pomeni, da obstajajo med njimi pomembne razlike. Aktivna populacija meni »droga je droga«, ne glede ali je to alkohol ali heroin, študenti strogo ločujejo med dovoljeno in prepovedano drogo, dijaki so nevtralni. Tretjine študentov preventiva ne zanima ali pa so o tem premalo osveščeni. Aktivna populacija bi dostopnost do dovoljenih drog omejila na 21 let, študenti in dijaki pa na 18 let. Zaskrbljujoče je, da se povečuje delež starejših, ki uživajo drogo, predvsem kombinacijo alkohola in zdravil ter da za njih v Sloveniji ne obstajajo prilagojeni programi pomoči in preventive. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na prebivalce Slovenije. Vzorec pilotske raziskave je ustrezen, ni pa preverjena reprezentativnost. Praktična uporabnost: Raziskava je uporabna za vse, ki delujejo z različnimi starostnimi populacijami na področju drog in odvisnosti ter na področju preventive. Prispevek daje signale, da je potrebno preventivno delovanje usmeriti na mlado populacijo, saj se v večini že doma kot otroci srečujejo z alkoholom in tobakom. Povečati bi bilo potrebno število preventivnih programov za starejšo populacijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja stališča različnih starostnih skupin do drog zajetih v raziskavi. Rezultati so širše uporabni, saj prikazujejo odnos in stališča slovenske populacije do samih drog in omogočajo primerjavo stališč ter odnosa do drog med posameznimi starostnimi skupinami in spoloma.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, stališča do drog, mladi, starejši
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 66; Prenosov: 5
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici