| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 227; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8.razredu
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8. razredu je razdeljena na dva dela, teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), nato pa na načine poučevanja s to tehnologijo. V nadaljevanju sledi pregled tipov znanja, s pomočjo katerih se glede na raven doseženega znanja opišejo dosežki učencev, ki so učencem in učiteljem kot povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Temu sledi literatura o poučevanju algebre v osnovni šoli ter vsebine, ki se nanašajo na izraze s spremenljivkami. Za konec teoretičnega dela pa še sledi pregled nekaterih evalvacij i–učbenika. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta izvedli raziskavo o učinkovitosti poučevanja z uporabo i-učbenika za matematiko Matematika 8 s portala https://eucbeniki.sio.si/. Evalvacijo i-učbenika smo izvedli na vsebini izrazi s spremenljivkami, ki pa je ni še nihče evalviral, obenem pa se vsebina zaradi algebrskih konceptov zdi manj primerna za vizualizacijo, ki je ena najmočnejših orodij digitalnih virov. V ta namen smo izdelali načrt pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke učencev pri klasičnem poučevanju s tiskanim učbenikom in poučevanju z i-učbenikom. Obe skupini sem poučevala sama. Zanimalo nas je, kateri način poučevanja bo prinesel boljše učne rezultate. Rezultati so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina nekoliko boljša kot kontrolna, kljub temu pa razlika ni bila statistično značilna. Zraven pedagoškega eksperimenta smo štirje študentje izvedli še kratko anketo o poučevanju matematike z uporabo IKT. Izvedli smo jo tako, da smo k inicialnemu preizkusu znanja dodali kratko anketo za obe skupini, pri finalnem preizkusu znanja pa smo anketo dodali samo pri eksperimentalni skupini. Rezultati ankete so pokazali, da se učenci najlažje učijo matematiko tako, da si naredijo zapiske ali pa si berejo na glas. Prav tako je večina učencev menila, da bi jim uporaba računalnika pri učenju matematike pomagala (tudi pri domačih nalogah), kar se je pri končni anketi tudi potrdilo. Zahtevnost nalog pri reševanju med pedagoškim eksperimentom je eksperimentalna skupina ocenila kot ustrezno.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), i-učbenik, izrazi s spremenljivko, pedagoški eksperiment, poučevanje algebre, teorije poučevanja z uporabo IKT, tipi znanj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 228; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
Opolnomočenje – pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Tadeja Gašparič Pincetić, 2019, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni. POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
Ključne besede: Kakovost, samooskrba, zdravstvena vzgoja, kronična bolezen, zdravstveni delavec.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 292; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (651,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici