Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uspešnost organizacij je dandanes odvisna predvsem od prilagoditve različnim spremembam v okolju. Te pa določajo nove zahteve, pred katere so poleg zaposlenih postavljene tudi organizacije, ki morajo zato postati bolj prožne, dinamične in hitro odzivne na potrebe in spremembe v okolju. Vodstva organizacij morajo tako v času globalne konkurence iskati nenehno možnosti za razvoj, s katerimi bi lahko hitreje dosegli konkurenčne prednosti. Okolja, v katerih bodo delovala, bodo morala spodbujati učenje, odgovornost in dajati priložnost za ustvarjalno delo ter uporabo potencialov zaposlenih. Tako bodo, eden izmed temeljev poslovnega delovanja, poleg vrednot in odgovornosti, tudi ljudje, ki so največkrat tudi vir vseh razvojnih sprememb. Da bi dosegli konkurenčno prednost, se morajo organizacije med drugim izogibati klasičnega izobraževanja in usposabljanja, namesto tega pa uporabljati vedno bolj sodobne oblike pridobivanja znanj. Tovrstno pridobivanje znanj je tudi bolj načrtno, sistematično in praktično usmerjeno. Bistvo razvoja zaposlenih bo zato morala biti povezava dela, izobraževanja, usposabljanja, ustvarjalnosti in samorazvoja zaposlenih. V organizacijah bo tako pomembno koliko ustvarjalne moči bodo dali zaposleni vanjo, in to, ali bodo k temu spodbujeni ter na tak način izražali in posredovali svoja mnenja glede svojega razvoja. Če zaposleni nimajo možnosti posredovati svoje mnenje, postanejo tako le izvajalci vodstvenih odločitev, njihovi morebitni ustvarjalni viri pa ostajajo slabše izkoriščeni. Ustvarjalno moč je pri nekaterih zaposlenih velikokrat potrebno tudi vzpodbuditi, kar pa lahko najlažje dosežemo z metodami in tehnikami ustvarjalnega razmišljanja. Zaposlene tako spodbudimo k dovzetnejšim idejam ter produktivnejši ustvarjalnosti, ki je temelj za inovativnost. Namesto togih tradicionalnih shem, ki utesnjujejo razvojno dejavnost zaposlenih, se morajo v organizacijah uveljaviti oblike in načini, ki temeljijo na lastni aktivnosti udeležencev. Tudi vodstvo organizacij mora biti ob tem ustvarjalno in dovzetno za spremembe. Zaposlene mora načrtno vzpodbujati k ustvarjalnosti, saj je možna posledica inovativnost, edini način za pospešitev rasti človeškega kapitala. Metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja so nam lahko tu v pomoč, saj nam omogočajo, da lažje in bolj spontano proizvajamo ideje. Tako nas silijo, da se oddaljimo od togosti in gotovosti logičnih rešitev. Za podrobnejšo analizo o uporabi metod in tehnik ustvarjalnega razmišljanja za razvoj zaposlenih v organizacijah, smo opravili tudi empirično raziskavo in sicer v javnem zavodu Pomurske lekarne ter podjetju Saubermacher-Komunala d.o.o. Ugotovili smo, da v organizacijah namenjajo pri razvoju zaposlenih premalo ali skoraj nič pomena ustvarjalnemu delovanju zaposlenih, pri katerih pa se kaže tudi preslabo poznavanje omenjenih metod in tehnik. Zaposleni tako nimajo ali pa imajo malo možnosti, da bi aktivno sodelovali pri procesu izobraževanja in usposabljanja, zato smo predlagali in oblikovali nov model izobraževanja in usposabljanja, ki bi povečal ustvarjalnost zaposlenih.
Ključne besede: Izobraževanje, usposabljanje, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost, metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1917; Prenosov: 220
Celotno besedilo (2,54 MB)