| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA PROIZVODNIH LASTNOSTI KRAV ČRNO BELE PASME RAZLIČNEGA IZVORA
Tadej Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na izvor. Skupno je bilo tako vključenih 817 brejih telic, od tega 461 telic črno bele pasme slovenskega izvora (SLO) in 98 telic iz Nemčije (NE), 155 telic iz Nizozemske (NZ) in 103 telice iz Danske (DK). Uvožene živali so bile pripeljane v Slovenijo kot breje telice in dosegle od 1. do 9. laktacij. Preučevali smo lastnosti, vezane na prirejo in dolgoživost živali. Vse živali so telile v obdobju med 27. in 30. mesecem starosti, značilno najmlajše so telile živali NZ izvora (p < 0,05), med živalmi SLO, DK in NE izvora ni bilo razlik (p ≥ 0,05). Značilno najhitreje so bile izločene SLO krave, ki so v povprečju dosegle 3,6 laktacij in 23 kg mleka na molzni dan. Krave se med seboj niso značilno razlikovale v življenjski pireji mleka, maščob, beljakovin, količini mleka na molzni dan, št. laktacij, št. laktacijskih dni, št. dni od prve telitve do izločitve, št. dni od rojstva do izločitve, v dobi med telitvama in v dobi presušitve (p ≥ 0,05). Največjo življenjsko prirejo so dosegle DK krave z 29816 ± 1904 kg mleka, prav tako so imele najvišje povprečne količine beljakovin, maščob in mleka v standardnih laktacijah.
Ključne besede: krave molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2909; Prenosov: 285 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (166,09 KB)

2.
Vpliv velikosti črede, načina reje ter eksterierja živali na dolgoživost in proizvodne lastnosti krav črno bele pasme
Tadej Virk, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj preučevanja je bila primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na velikost črede, načina reje ter lastnosti zunanjosti. Zanimali so nas tudi vzroki izločitev molznic iz črede glede na način reje ter velikost črede. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 1671 krav črno bele pasme, ki so prvič telile med 1. 1. 2004 in 31. 12. 2004. Živali se med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) glede na velikost črede v vseh primerjanih proizvodnih lastnostih (indeks dolgoživosti, starost živali, število produktivnih dni, starost ob prvi telitvi, število telitev, življenjska prireja mleka ter količina mleka na krmni dan). Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na način reje se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) samo v količini mleka na krmni dan in starosti ob prvi telitvi. Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na linearne ocene zunanjosti se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) v indeksu dolgoživosti, življenjski prireji mleka in količini mleka na krmni dan. Plodnostne motnje so najpogostejši vzrok za izločitev molznic iz črede, takoj za njimi pa so bolezni vimena (mastitis).
Ključne besede: molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti, ocene zunanjosti, velikost črede
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1323; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (258,87 KB)

3.
Vpliv frekvence potiskanja krmnega obroka molznicam v jasli na količino in kakovost mleka
Anton Medved, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava različnih frekvenc potiskanja krmnega obroka molznicam v jasli na količino in kakovost mleka. Skupaj je bilo vključenih 62 krav molznic črno - bele pasme. Povprečna količina namolzenega mleka na dan je bila 24,22 kg. Proučevali smo 5 različnih frekvenc potiskanja krme v jasli in ugotovili, da obstajajo razlike v količini na molzenega mleka. Primerjava posameznih planov približevanja krme kravam molznicam je pokazala, da so bile najvišje vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin v namolzenem mleku izmerjene pri drugem planu potiskanja (4 potiske na dan) in v petem planu (6 potiskov na dan). Dobre rezultate glede vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin smo zaznali tudi pri prvem planu (10 potiskov na dan).
Ključne besede: krave molznice / vpliv frekvence potiskanja / maščobe / beljakovine
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 824; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (551,00 KB)

4.
VPLIV NAČINA KRMLJENJA MOLZNIC NA KOLIČINO IN KAKOVOST MLEKA TER KONZUMACIJSKO SPOSOBNOST
Florjan Pevec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti vpliv načina krmljenja molznic na kakovost mleka in konzumacijsko sposobnost. V raziskavo je bilo vključenih 30 krav molznic črno bele pasme. Proučevali smo 2 različna načina krmljenja in sicer s krmilno mešalno prikolico ter klasično. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v sestavi in količini mleka ter v konzumacijski sposobnosti. Pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico se mlečnost krav zviša ne glede na stadij laktacije in zaporedno laktacijo in sicer iz 17,46 ± 6,65 kg mleka/dan na 19,38± 6,12 kg mleka/dan. Vsebnost beljakovin se je prav tako zvišala iz 3,57 % ± 0,33 na 3,61 % ± 0,28. Konzumacija se je pri krmljenju s krmilno mešalno prikolico zvišala za 7,9 %, ostanki krme pa so se zmanjšali kar za 44,4 %. Pri krmljenju molznic s krmilno mešalno prikolico prihranimo na delovnem času in naporu v primerjavi s klasičnim krmljenjem, pri tem pa dobimo tudi boljše proizvodne rezultate, kot pri klasičnem načinu krmljenja.
Ključne besede: krave molznice, način krmljenja, konzumacija krme, prireja mleka, sestava mleka
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 807; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (705,36 KB)

5.
UGOTAVLJANJE KONDICIJE KRAV MOLZNIC NA OSNOVI MERITEV Z ULTRAZVOKOM
Urška Močnik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj proučevanja je bila uporaba ultrazvoka za ugotavljanje kondicije (BCS) krav molznic. Vključevala je 41 krav molznic, od tega jih je bilo 10 črno-bele pasme, 13 lisaste pasme in 18 križank. Primerjali smo kondicijo krav, in sicer na osnovi subjektivne ocene dveh izkušenih ocenjevalcev in ocen, ki temeljijo na ultrazvoku debeline maščobnega tkiva. Ugotovili smo, da ni statističnih razlik, razen razlik, povezanih s pasmo. Medtem ko se BCS lisaste pasme, ki znaša 3,71 ± 0,52, ne razlikuje od kondicije križank, ki znaša 3,76 ± 0,36, se pa razlikuje od kondicije črno-bele pasme, ki znaša 3,25 ± 0,39.
Ključne besede: krave molznice, kondicija, ultrazvok
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 747; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (507,96 KB)

6.
MOŽNOSTI MERJENJA MASE S POMOČJO LASERSKIH TIPAL
Tina Zaletinger, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljena alternativna možnost merjenja mase s pomočjo laserskih tipal, kjer je bil zastavljen cilj, da bi tak način merjenja v realnem okolju omogočal hitrejše in bolj pogosto merjenje mase, brez dodatnih stroškov in delovne sile. Za izvedbo simulacije meritev sta bili predvideni dve različni laserski tipali SICK LMS111 in SICK TIM310 ter dodatna kamera znamke The Imaging Source tip DBK31BU03 za sinhronizacijo zajema podatkov. V fazi razvoja prototipne aplikacije je bilo ugotovljeno, da tipalo TIM310 v razvojnem okolju nima podpore, zato smo ga morali v praksi izpustiti. Meritve pa so bile tako izvedene ob uporabi tipala SICK LMS111 in ob podpori digitalne kamere. Zaradi uporabe le enega laserskega tipala smo se omejili na simetrične predmete, katerih premike smo zaznali s pomočjo digitalne kamere, trenutno obliko pa ugotovili s pomočjo laserskega tipala. Glede na vse izmerjene oblike zaznanega predmeta smo lahko ocenili njegovo prostornino, kar ob podatku specifične gostote poda njegovo maso. Glede na izmerjene primere je bilo ugotovljeno, da je napaka predstavljenega sistema 17,83 %; standardni odklon pa 8,63 %.
Ključne besede: merjenje mase, laserska tipala, kamera, prostornina
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 601; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Vpliv dodatka melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicah
Denis Vasle, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Za poizkus smo se odločili, ker večina že opravljenih poizkusov z dodatkom melase temelji na obrokih, kjer primanjkuje energije. V poskusu smo želeli ugotoviti vpliv dodajanja različnih koncentracij melase na zauživanje krme in prirejo mleka pri kravah molznicah. Živali v poizkusu so bile ločene v dve skupini, glede na mlečnost in dolžino laktacije. Prva skupina, v kateri je bilo 13 krav črno-bele pasme, je imela krmni obrok izračunan za 25 litrov mleka na dan. V drugi skupini je bilo 22 krav, od katerih sta bili dve rjave pasme, ostalih 20 pa črno-bele pasme. Te krave so imele obrok izračunan za 35 litrov mleka na dan. Poskus je bil razdeljen v tri obdobja in v vsakem obdobju smo spremljali količino namolzenega mleka, količino pokladanega krmnega obroka, ostanka krmnega obroka, porabo vode in temperaturo okolja. Izračunali smo zauživanje krme in ga primerjali z normativnimi vrednosti. Prvo obdobje je potekalo brez dodatka melase. V drugem obdobju smo v optimiziran obrok dodali 1,2 % melase (500 g/kravo/dan) ter v tretjem obdobju dodali 2,4 % melase (1000 g/kravo/dan). V poizkusu smo ugotovili, da je dodatek melase povečal konzumacijo krme in zmanjšal prebiranje, kar je posledično doprineslo višjo vsebnost mlečnih maščob in beljakovin. Na tako izvedenem poizkusu nismo ugotovili, da bi dodatek melase izboljšal prirejo mleka.
Ključne besede: krave molznice, prireja mleka, konzumacija, melasa
Objavljeno: 29.09.2015; Ogledov: 1244; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Spremljanje kondicije krav molznic lisaste pasme med laktacijo
Danijel Lep, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku, saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.
Ključne besede: krave molznice, telesna kondicija, laktacija, telesna masa
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (900,87 KB)

9.
Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikih
Katja Tuš, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.
Ključne besede: krave molznice, lisasta pasma, izvor plemenjaka, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 658; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (875,72 KB)

10.
Ekonomičnost reje krav dojilj na srednje veliki ekološki kmetiji – študija primera
Maja Vocovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na študiji primera srednje velike ekološke kmetije (25,2 GVŽ) smo ocenjevali ekonomičnosti reje krav dojilj za leto 2016. V modelni kalkulaciji smo simulacijsko ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre: skupne stroške, skupne prihodke, finančni rezultat, lastno ceno in koeficient ekonomičnosti. Na podlagi ocenjenih ekonomskih parametrov smo ugotovili, da je kmetija poslovala s pozitivnim finančnim rezultatom, ki je znašal 306,96 €. Z ozirom na ocenjeno vrednost koeficienta ekonomičnosti lahko trdimo, da je proizvodnja ekonomsko upravičena, saj je ta 1,01. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti, pri kateri smo predpostavili, da bi na kmetiji prodali več genetsko brezrožnih plemenskih živali in ekonomsko upravičili rejo krav dojilj z višjim koeficientom ekonomičnosti (1,11) in višjo oceno finančnega rezultata (3.857,27 €).
Ključne besede: reja krav dojilj, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, analiza občutljivosti
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (649,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici