SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Visokotlačni vbrizgalni sistem za polnjenje pijač z vsebnostjo CO2
Tadej Peršak, 2014, diplomsko delo

Opis: Polnjenje pijač je ena najpomembnejših industrij na svetu. Podjetje ICS, ki se z načrtovanjem in proizvodnjo polnilne tehnike ukvarja že več kot dvajset let, se je odločilo, da zasnuje svoj lasten visokotlačni vbrizgalni sistem t.i. HDE, ki bo zadovoljeval vse njihove potrebe in bo hkrati cenovno ugoden. HDE skrbi, da pred zaprtjem steklenice napolnjene s pivom ni prisotnosti zraka. Načrtovanja se bomo lotili tako, da bomo najprej preračunali ključne sestavne dele, kar bo naše vodilo za modeliranje sistema. Za modeliranje bomo uporabili CAD programe, na koncu pa bomo njihovo ustreznost preverili z analizo MKE. Naše pričakovanje je učinkovito in zanesljivo delovanje načrtovanega sistema.
Ključne besede: polnilna linija, HDE, polnjenje pijač, grelec, vbrizgalna šoba
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 600; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Načrtovanje senzorskega omrežja za spremljanje mikroklimatskih parametrov v nasadih
Gregor Nikolič, Mitja Solar, Matej Krendl, Blaž Kukovec, Gašper Leskovar, Jerneja Lilija, Tadej Peršak, Matjaž Plavec, Pija Soršak, Anton Zhezov, Matej Žnidarič, Oskar Žveglič, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Ključne besede: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (7,82 MB)

3.
Prijemalo za plezajočega robota
Tadej Peršak, 2017, magistrsko delo

Opis: Plezajoči robot bi se v prihodnosti lahko uporabljal za pregled in vzdrževanje mostov. Po mostu bi robot lahko plezal s pomočjo diletacijskih lukenj, ki ostanejo od gradnje, lahko pa bi se povezali en na drugega in zgradili kakšno konstrukcijo iz svojih teles. Namen je razviti prijemalo, ki bi to omogočalo. Razvoja se bomo lotili tako, da bomo opravili izračune, prijemalo zmodelirali z CAD orodji, prijemalo izdelali, poiskali primerne aktuatorje, senzorje in krmilnik ter prijemalo spravili v delujoče stanje. Na koncu pa še sledi testiranje, da izvemo ali prijemalo deluje tako, kot smo si zamislili.
Ključne besede: Prijemalo, plezajoči robot, plezanje
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 175; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici