| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Tadej Iršič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Ključne besede: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
Vpliv prekrivanja nasada čebule s slamo na zatiranje plevelov, škodljivcev in bolezni čebule
Tadej Iršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.
Ključne besede: čebula, zastirka, slama, pleveli, bolezni
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1094; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici