2.
INTEGRACIJA FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOV V ČLOVEKOV BIVALNI, DELOVNI IN NARAVNI PROSTORTadej Crnjac, 2012, diplomsko delo
Opis: V tem delu bomo predstavili odkritje osnovnega fenomena in lastnosti fotonapetostnih materialov, teoretično razlago fotoefekta, prve silicijeve sončne celice in prvo uporabo fotonapetostnih tehnologij na svetu. Podali bomo kratek pregled proizvodnje silicija, ki je najpomembnejši material za izdelavo sončnih celic. Glede na kristalno strukturo so znane monokristalne, polikristalne in amorfne sončne celice.
Predstavili bomo tri tipe fotovoltaičnih sistemov. To so fotovoltaični sistemi vezani na omrežje, integrirani fotovoltaični sistemi in samostojne elektrarne.
Sistemi vezani na omrežje so postavljeni v urbanih naseljih, na strehah hiš.
Integrirani fotonapetostni sistemi so sistemi integrirani v objekte. Sončne celice so na fasadah, v oknih in na strehah. Tukaj je potrebna kooperacija arhitektov in fotonapetostnih oblikovalcev.
Velike samostojne fotonapetostne elektrarne so bile zgrajene po svetu v oddaljenih kmečkih naseljih, kjer ni električnega omrežja. Ker je sončna energija čista, varna in prosto dosegljiva, predstavlja to odlično rešitev proizvodnje elektrike v zaščitenih oddaljenih krajih, na primer v naravnih rezervatih, na Himalaji, na Antarktiki.
Fotonapetostni sistemi se uporabljajo v zdravstvenih klinikah, v kmečkem okolju za sterilizacijo, cestno razsvetljavo, hladilnike, alarmne in kontrolne sisteme, telekomunikacijske sisteme in protihrupne ovire.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, monokristalne sončne celice, polikristalne sončne celice, amorfne sončne celice, fotonapetostne elektrarne, samostojne fotonapetostne elektrarne, integrirani fotonapetostni sistemi.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 1599; Prenosov: 176
Celotno besedilo (3,60 MB)
