| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČITEV STANDARDNIH POGOJEV V POGODBO PO KONVENCIJI ZN O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tadej Arnuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Vključitev standardnih pogojev v pogodbo po Konvenciji ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) povzroča v praksi nemalo težav. To je posledica dejstva, da ni enotnega vodila, ki bi dajalo odgovor na vprašanje, kdaj so standardni pogoji veljavno vključeni v pogodbo. Prav neenotnost povzroča v praksi nejasnosti, ki pa so na področju prava najmanj zaželene. Da bi odpravili nejasnosti zadevno diplomsko delo predstavlja zaokroženo celoto ključnih elementov, ki se nanašajo na vključitev standardnih pogojev v pogodbo. V prvi vrsti se ukvarja s primeri, ki so se že pojavili in so tudi najbolj pogosti v praksi. Vse to z namenom, da se bralec lahko seznani z aktualno sodno prakso in nanje opirajočimi se odločitvami. Ravno sodne odločitve so bile predmet obsežnega avtorjevega raziskovanja z namenom izluščiti najpomembnejše kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za veljavno vključitev standardnih pogojev v pogodbo. Kot izhaja iz avtorjevih ugotovitev, se ti kriteriji razlikujejo od okoliščin primera. Predvsem jezik, način sklepanja pogodbe, praksa med strankama, mednarodni običaji so okoliščine, ki lahko povsem spremenijo zahteve za vključitev splošnih pogojev pogodbo. Čeprav so okoliščine primera zelo pomembne, pa je v diplomskem delu moč najti načelna izhodišča, brez katerih vključitev splošnih pogojev v pogodbo skoraj gotovo ne bo uspešna. Torej ima zadevno diplomsko delo dvojen pomen. Prvi, seznaniti se z osnovnimi zahtevami, ki so potrebne za veljavno vključitev standardnih pogojev v pogodbo. Drugi, skozi prizmo številnih praktičnih primerov, ki so bodisi resnični ali izmišljeni, dati bralcu pogled kako okoliščine spreminjajo zahteve in se tudi seznaniti s temi posebnimi zahtevami za veljavno vključitev splošnih pogojev. Na koncu pa še diplomsko delo ponuja rešitve glede specifičnih vprašanj vključitve standardnih pogojev, kot je npr. konflikt standardnih pogojev, ki zaradi svojih posebnosti zasluži posebno mesto v diplomskem delu.
Ključne besede: standardni pogoji, vključitev, uporabnik splošnih pogojev, kriteriji, Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG)
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 735; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (504,65 KB)

2.
Izbrani vidiki odškodninske obveznosti države s poudarkom na kršitvah človekovih pravic
Tadej Arnuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Veljavni pravni predpisi v praksi nemalokrat dopuščajo različne razlage. Glede na trenutno uveljavljen sodni sistem odločanja, tj. možnost pritožbenega postopka, se to deloma tudi pričakuje. V praksi pa se lahko pripeti, da določena razlaga zakona pomeni čisto nasprotje z njegovim bistvom. Kadar se to pripeti v sodnem ali upravnem postopku lahko za seboj potegne tudi odškodninsko odgovornost države. Gre za situacijo, ko so posamezniki oškodovani zaradi dejanj ali aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. V magistrski nalogi se bomo osredotočili predvsem na škodo, ki nastane zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za odškodninsko odgovornost države morajo biti najprej izpolnjene splošne predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa tudi določene posebne predpostavke. Država je namreč specifičen subjekt javnega prava, zato zanjo veljajo posebna pravila. Še posebej velja to v primeru, kadar država ravna oblastno. Ko torej država, oz. natančneje njeni uslužbenci v sodnih, upravnih ali drugih postopkih odločajo o pravicah posameznikov. Država v teh primerih ravna oblastno oz. z močnejšo voljo, tj. »acta iure imperi«. Klasičnega odškodninskega spora, ko je država v razmerju s posameznikom enakopravna, magistrska naloga ne obsega. Država lahko odškodninsko odgovarja le, ko ravna protipravno. Pravni standard protipravnost se presoja v vsakem primeru posebej, pa vendar na splošno pomeni ravnanje, ki je v nasprotju z zakoni, pri čemer morajo nosilci oblasti zraven zakonov, ki jih je sprejela Vlada RS upoštevati še nadnacionalne predpise, ki jo zavezujejo. Ko je Slovenija leta 2004 pristopila v Evropsko unijo se je zavezala, da bo spoštovala njen pravni red. Zato določeni pravni predpisi, sprejeti na ravni Evropske unije, postanejo sestavni del prava Slovenije, ki jih morajo sodni oz. upravni uslužbenci pri svojem delu poznati in spoštovati. Slovenijo pa zavezujejo še drugi nadnacionalni predpisi. Eden izmed pomembnejših je EKČP, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1994. V njej so zapisane ključne človekove pravice, ki bi jih morali priznati čisto vsakemu posamezniku, in katere se naj omejijo samo v izjemnih primerih. Omenjena konvencija pa ni pomembna zgolj zaradi kataloga pravic, ki jih določa, ampak tudi zaradi nadzornega sistema, ki ga je vzpostavila za varstvo teh pravic. Glavno vlogo v tej zvezi ima ESČP, ki je odškodninsko odgovornost države že večkrat prepoznalo. Zakaj je to pomembno za slovenska sodišča? ESČP skrbi za enotno razlago in uporabo EKČP, njegove odločitve pa so obvezne za vsa nacionalna sodišča in vse druge organe in subjekte v državah podpisnicah. Posledično bo moralo slovensko sodišče, kadar bo odločalo o odškodninski odgovornosti države zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vzeti v obzir tudi že sprejete odločitve ESČP.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost države, predpostavke za odškodninsko odgovornost, država, odškodninski spor, država kot subjekt javnega prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, ustava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Objavljeno: 16.02.2017; Ogledov: 568; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (984,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici