| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos zaposlenih v zdravstvu do zdravega življenjskega sloga
Suzana Maučec, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki lahko vključuje zdravju škodljiva ali zdravju naklonjena obnašanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnove zdravega življenjskega sloga in dejavniki tveganja za okvaro zdravja. Opisan je pomen zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo zaposleni v Zdravstvenem domu Murska Sobota glede na spol, starost in izobrazbo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo promocijo zdravja na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od marca 2015 do junija 2015. Pred pričetkom raziskave smo pridobili soglasje vodilnega osebja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni. Uporabljeni raziskovalni inštrument je bil spletni vprašalnik, ki je bil izdelan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz 3 uvodnih vprašanj za pridobitev demografskih podatkov in iz 17 vprašanj, ki so se nanašala na problem raziskovanja. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Uporabili smo Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdeljenosti spremenljivk. Rezultati: V raziskavi je od 295 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, sodelovalo 129 anketirancev. Odzivnost je bila 49,8 %. Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično značilne povezave med spolom in izobrazbo zaposlenih glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Obstajala pa je statistično značilna povezava glede števila dnevnih obrokov in spola (p = 0,031) ter statistično značilna povezava v zvezi z obsegom telesne aktivnosti in spola (p = 0,016). Z raziskavo smo ugotovili, da ni bilo statistično značilne povezave med pogostostjo pitja alkoholnih pijač in izobrazbo (p =0,409). Rezultati so pokazali, da vsi zaposleni v zdravstvu ocenjujejo, da promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na njihov življenjski slog. Sklep: Zdravstveni delavci lahko nedvomno veliko prispevajo k promociji zdravja z lastnim pozitivnim odnosom do zdravega življenjskega sloga. Z raziskavo smo ugotovili, da je prisotnost vedenjskih dejavnikov tveganja večja pri moških in pri delavcih z nižjo izobrazbo. Vsi zaposleni, ne glede na starost, ocenjujejo, da je potrebna dobra supervizija glede promocije zdravja na delovnem mestu, saj to prispeva k njihovemu zdravju in varnosti.
Ključne besede: življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 710; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici