Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Having a child remains one of the fundamental values of life for individuals. However, many individuals and couples face difficulties in conceiving a child naturally. The rapid development of medicine—in particular, reproductive medicine—has brought hope and the realisation of the desire to have a child to individuals and couples who, in the past, would have remained childless. Artificial reproductive technologies have been developed, enabling the conception of a child who is genetically related to both parents, as well as a child whose conception involves a third party (e.g., a gamete donor, surrogate mother, or mitochondrial parent). The rapid development of reproductive medicine also requires appropriate legal regulations. In particular, issues relating to the right to disclosure of persons conceived with donated gametes and the related right to know the (genetic) origin have been raised in recent years. Many legislations, including that of Slovenia, still lean more toward maintaining donor anonymity, with possible exceptions (e.g., medical reasons), primarily regarding access to nonidentifying information about the donors. While Slovenian legislation emphasises the right of the child to information on their origin, it limits this to essential medical information and does not include personal data about the donor. This paper discusses possible amendments to existing Slovenian legislation in light of defining a child's right to origin disclosure and balancing the interests of the other parties involved.
Ključne besede: infertility, artificial reproductive technologies, gamete donation, right to know the origin, personal data, anonymity
Objavljeno v DKUM: 17.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (486,97 KB)

Opis: The scientific monograph ‘Children's Rights in the Sustainable and Digital Environments: Exploring Opportunities and Challenges’ addresses current and carefully selected topics in the field of children's rights. It specifically focuses on issues where the authors critically analyze and discuss the protection of children's rights in the context of sustainable development and digital transformation, as well as the challenges posed by both environments. The contributors engage in critical discourse and offer in-depth analyses of children's rights from both substantive and procedural legal perspectives, examining developments at the national level as well as within the international legal framework. They clearly identify inconsistencies, shortcomings, and difficulties that children's rights face in the context of sustainability and digitalization. In their contributions, the authors emphasize the importance of safeguarding children's rights in judicial proceedings and highlight the role and responsibilities of both national and international actors in this field. They further discuss selected aspects of children's vulnerability and violations of their rights, especially in relation to children affected by armed conflict, those living in crisis regions, and children with disabilities, web.
Ključne besede: children's rights, best interests of the child, vulnerability, digitalization, sustainability
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (9,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrska naloga obravnava socialni in ekonomski položaj enostarševskih družin v Sloveniji, s poudarkom na analizi njihov pravic v okviru sistema socialne varnosti. V prvem delu naloge so poleg same definicije družine, predstavljeni aktualni trendi spreminjanja družinskih oblik oziroma tako imenovana »pluralizacija družin«, ki je v zadnjih desetletjih opazna tudi v slovenskem pravnem prostoru. Enostarševske družine z otroki namreč predstavljajo tretjino vseh družin v Sloveniji. Kljub formalni (institucionalni) podpori, ter neformalni pomoči, ki jo zagotavljajo različne neprofitne organizacije, podatki mednarodnih in nacionalnih raziskav kažejo, da so enostarševske družine še vedno ena izmed najbolj socialno ranljivih skupin. V primerjavi z drugimi tipi gospodinjstev, se prav slednje soočajo z najvišjo stopnjo tveganja revščine, socialno izključenostjo ter omejenim dostopom do socialno-ekonomskih virov. Poudarek magistrske naloge je na analizi pravnega okvira Republike Slovenije in mehanizmov socialne varnosti, ki vplivajo na položaj enostarševskih družin. Analiza razkriva, da obstajajo različne denarne in nedenarne oblike pomoči enostarševskim družinam, kot so različne pravice in ugodnosti iz sistema socialne varnosti, družinski prejemki, pravice in ugodnosti iz zavarovanja za starševsko varstvo, denarne podpore v vzgojno-izobraževalnem sistemu, ter različni programi nevladnih organizacij, ki pa v nalogi niso posebej obravnavani. Kljub naboru pravic in ugodnosti pa nobena izmed njih ni namenjena izključno enostarševskim družinam, kar odpira vprašanje ustreznosti zakonodaje pri naslavljanja njihovih specifičnih potreb. Prav tako so kljub uvedenim mehanizmov in številnih spremembam v zakonodaji, še vedno prisotne možnosti zlorab sistema socialne varnosti, ki niso nujno posledica namere posameznikov, ampak izhajajo iz sistemskih pomanjkljivosti, kot sta na primer pomanjkanje nadzora (nad sistemom) in omejene kadrovske zmožnosti državnih organov. Navedeno kaže na to, da sistem na tem področju še vedno zahteva izboljšave, predvsem v smislu njegove (večje) učinkovitosti, kar pa je mogoče doseči s prilagoditvijo državnih ukrepov in politik specifičnim potrebam teh družin, pa tudi s krepitvijo nadzornih mehanizmov. Samo celovita in ciljno usmerjena zakonodaja lahko prispeva k zmanjšanju ranljivosti te skupine, obenem pa pripomore k izboljšanju njihovega socialnega in ekonomskega položaja, posledično pa tudi kakovosti njihovega življenja.
Ključne besede: pluralizacija družinskih oblik, družinska politika, finančni položaj gospodinjstev z enim staršem, socialna varnost, tveganje zlorabe pri dostopu do pomoči.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Magistrsko delo podrobno obravnava aktualno in pomembno temo digitalnih sredstev, predvsem z vidika pravnih, davčnih in dednih vidikov. V uvodu je poudarek na razvoju področja digitalnega premoženja, ki vključuje več oblik digitalnega premoženja kot so: kriptovalute, NFT, digitalne valute, elektronski denar in denar v virtualnih svetovih. Izrazito je pomanjkanje zakonodajne ureditve, kar povzroča številne izzive na pravnem področju, predvsem pri obdavčitvi in dedovanju. V prvem delu, namenjenemu opredelitvi digitalnega premoženja, se digitalna sredstva razčlenijo na različne tipe, njihove značilnosti, ekonomske in tehnološke vidike ter razlike med posameznimi oblikami, s posebnim poudarkom na kriptovalutah in njihovi vlogi v sodobnem finančnem ekosistemu. Izkaže se, da je dojemanje digitalnega premoženja v Sloveniji še vedno v začetni fazi, kar odraža pomanjkanje jasnih pravnih okvirjev. Analizira se tudi mednarodna ureditev v Evropski uniji, Združenih državah Amerike in Aziji, saj so nekatere države že vzpostavile bolj strukturirane zakonodaje, kar omogoča učinkovitejše upravljanje in regulacijo digitalnih sredstev. V poglavju o davčnem vidiku digitalnega premoženja se podrobno obravnavajo trenutni slovenski zakonodajni okvirji, ki se že uporabljajo za obdavčitev posameznikov in pravnih oseb ter načrti za prihodnje spremembe, vključno z načrtovano zakonodajo za obdavčitev kriptovalut, ki naj bi začela veljati leta 2026. Prav tako se analizira obdavčitev v izbranih drugih državah, zlasti v Evropski uniji in Združenih državah Amerike, ter razpravlja o vplivu obdavčitve na pravice dedičev, kar je ključno za razumevanje, kako digitalno premoženje v postopku dedovanja pridobiva na pomembnosti. Posebno poglavje je namenjeno dedovanju digitalnega premoženja, kjer se izpostavlja izzive, povezane s prijavo, vrednotenjem in varovanjem digitalnih sredstev v zapuščinskem postopku. Obravnavata se možnosti za uporabo digitalnih oporok in pametnih pogodb za zagotovitev varnosti in pravičnosti pri dedovanju digitalnih sredstev. Izpostavljena je potreba po vzpostavitvi jasnih postopkov za dostop do digitalnega premoženja, določitvi odgovornosti pooblaščencev ter zagotoviti zaščito pred zlorabami ali izgubo vrednosti. V zadnjih poglavjih so predstavljeni konkretni predlogi in priporočila za pravno ureditev v Sloveniji, vključno z olajšanjem zapuščinskih postopkov, vlogo državnih organov, odvetnikov in notarjev ter potrebnimi zakonodajnimi reformami za učinkovito upravljanje digitalnega premoženja. Delo opozori na potrebo po razvoju ustreznih pravnih okvirjev, ki bodo omogočili varno, dostopno in pravično obravnavo digitalnih sredstev, hkrati pa zmanjšali tveganja, povezana z njihovim upravljanjem. Magistrsko delo poudarja nujnost mednarodnih primerov dobrih praks, zlasti v Združenih državah Amerike, in potrebo po razvoju slovenske zakonodaje, ki bo v skladu z razvojem tehnologije in potrebami digitalne dobe. Cilj je vzpostaviti trajnostno, transparentno in varno okolje za digitalno premoženje, kar je ključno za zaščito pravic uporabnikov, vlagateljev in dedičev ter za stabilnost in razvoj celotnega digitalnega ekosistema v Sloveniji in širše.
Ključne besede: zapuščinski postopek, kriptovalute, obdavčitev, izplačilo, dediči, vrednost, oporoka, dostopnost, varovanje.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Nasilje v družini predstavlja enega izmed najbolj problematičnih in hkrati najbolj prikritih tem današnje družbe. Gre za izjemno občutljivo tematiko, o kateri se ne govori veliko, predvsem iz vidika, da se izvaja v družini, torej v prostoru, kjer bi naj posamezniki uživali zasebnost, ljubezen in varnost. Ko se prostor, ki ga posameznik dojema kot varnega, spremeni v vir nasilja, so posledice za žrtve pogosto hude in dolgotrajne. Nasilje že nasploh pomeni hudo kršitev osnovnih človekovih pravic. Kadar se pa ta izvaja v družinskem okolju, pa pomeni tudi kršitev medsebojnega zaupanja ter spoštovanja. Država ima dolžnost varovati človekove pravice, pri tem pa posebno pozornost namenja žrtvam družinskega nasilja, ki sodijo med najbolj ranljive skupine v družbi. Najpogostejše žrtve tovrstnega nasilja so ženske in otroci. Država nosi posebno odgovornost, da zagotovi ustrezne institute za zaščito vseh žrtev družinskega nasilja, pri čemer mora biti v primeru otrok še posebej skrbna. Celovito ureditev tega področja predstavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kateri predvideva tudi ukrep za začasno razrešitev stanovanjske negotovosti žrtve, v kateri se znajde v trenutku, ko je primorana zaradi svoje varnosti zapustiti skupni dom, ki si ga deli s povzročiteljem nasilja. Čeprav ukrep predstavlja začasno varnost žrtvi in priložnost za življenja brez nasilja, smo kot družba odgovorni, da do problema pristopimo celovito – z ničelno toleranco do nasilja ter s ciljem, da do stanovanjske ogroženosti žrtve nasilja sploh ne prihaja.
Ključne besede: družinsko pravo, družinska razmerja, stanovanjsko varstvo, nasilje v družini, stanovanjska pravica
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,89 MB)