| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 320
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravne in etične dileme pri darovanju organov mladoletnih oseb
Nataša Jakopič, 2020, magistrsko delo

Opis: Darovanje organov je danes dobro uveljavljena kirurška medicinska praksa. Predstavlja učinkovit način zdravljenja poškodb organov, ki so posledica hudih prometnih nesreč, težkih bolezni in današnjega načina življenja, saj bolnikom s presajenimi organi omogoča živeti kvalitetnejše in daljše življenje kot če novega organa nebi prejeli. V zadnjih desetletjih je bila v evropskem prostoru uspešno vzpostavljena transplantacijska mreža t. i. Eurotransplant za namene izmenjave in oskrbe držav z organi za potrebe transplantacij. Eurotransplant deluje na podlagi načela solidarnosti. Tudi Slovenija je postala njegova članica in obenem ustanovila še svojo nacionalno mrežo Slovenija Transplant. Idejna zasnova mednarodne izmenjave organov je izjemno uspešna, saj zagotavlja veliko verjetnost čakajočim bolnikom, da bodo potrebovani organ tudi prejeli. Donorstvo organov temelji na visoki stopnji samozavedanja in altruizma posameznika. V splošnem pa darovalcev organov primanjkuje, medtem ko se število prejemnikov nesorazmerno povečuje. Darovalci so lahko odrasle osebe, izjemoma tudi otroci, mladoletni ob izpolnjevanju strogih pogojev, saj so manj primerni zaradi svoje telesne in duševne nerazvitosti. Številne tuje raziskave poročajo tudi o dolgotrajnih posledicah darovanja organov otrok, ki jih ta pusti v razvoju otroka. Vendar pa so otroci v določenih primerih najprimernejši darovalci. To je, kadar kateri izmed njihovih živečih sorojencev boleha za resno dedno genetsko boleznijo. V takšnih primerih bi bili otroci v svoji zgodnji starosti ustrezni darovalci za uspešno zdravljenje sicer neozdravljivih bolezni sorojencev. Govorimo o t.i. »saviour sibling« otrocih. Ker se v takšnih primerih biomedicina poslužuje posegov v genetiko človeka, se pojavljajo številna etična in pravna vprašanja, kje so meje poseganja v telo človeka in kakšni so dopustni nameni? Ali bomo lahko določili tudi spol in druge osebne lastnosti človeka? Nekatere države iz omenjenih dvomov zavračajo takšne biomedicinske posege, s katerimi bi sicer preprečili nastanek neozdravljivih bolezni. Treba se je vprašati, ali je mogoče, da bi bile takšne biomedicinske metode lahko med drugim sredstvo za izvrševanje človekovih pravic. Odgovori na takšna vprašanja bi najverjetneje bili povsem drugačni, če bi se v takšnih situacijah znašel vsak sam. Menim, da sta pravo in medicina ustvarjena zaradi ljudi. Z nekim naravnim namenom, da omogočata razvoj človeka. In kot je družba začela odprto razmišljati o občutljivih temah, kot je smrt in evtanazija, menim, da bi lahko začeli na enak način razmišljati tudi o rojstvu človeka. Današnja medicina uspešno sledi izzivom človekovega razvoja. Vendar pa miselnost družbe mnogokrat trči v etične dileme. Pojavljajo se dvomi o možnostih zlorab znanstvenega raziskovanja, vendar pa v kolikor so meje jasno določene in protipravna ravnanja ustrezno sankcionirana je tudi takšne dvome mogoče preseči. Navsezadnje, je skrb in temeljno vodilo znanosti in medicine blagor bolnika že od obstoja Hipokrata naprej.
Ključne besede: Darovalec, darovanje organov, privolitvena sposobnost, pravica do življenja, Oviedska konvencija, saviour sibling, predimplantacijska genetska diagnostika.
Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Vpliv (ne)uporabe gensko spremenjenih organizmov na pravico do zdravstvenega varstva – primerjalnopravni vidik
Katja Meško Kuralt, 2021, doktorska disertacija

Opis: Pravne posledice minimalnih standardov kakovosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznega zdravstvenega varstva so tiste posledice, ki nastajajo, in tiste, ki nastajajo, a se v znanosti ne morejo izraziti z gotovostjo, temveč s stopnjo verjetnosti (npr. na področju GSO tako ni mogoče trditi obstoja nekaterih pravnih posledic, saj zaradi kratkotrajne uporabe GSO na trgu, le-te še niso dokazane s stopnjo gotovosti, kljub temu pa so pomembna informacija za ohranjanje zdravja ljudi in okolja). Pravne posledice sem razvrstila glede na njihov vpliv na zdravje ljudi in varstvo okolja, in sicer na pozitivne in negativne pravne posledice ter tudi glede na učinek uporabe GSO (tj. neposredne in posredne pravne posledice). Z namenom opredeliti minimalne standarde kakovosti zdravstvenega varstva v luči uporabe GSO sem v doktorski disertaciji analizirala pravna pravila, ki se med primerjalnopravnimi področji držav članic razlikujejo, predvsem z vidika implementacija pomembnih uredb in direktiv, ki se (ne)posredno nanašajo na področje uporabe GSO. Prav tako sem analizirala tudi pomembne sodbe SEU, ki so povezana z GSO, in sicer z vidika sankcij zoper nepravilnosti oziroma morebitne posledice, ki sledijo po zaključenih sodnih procesih.
Ključne besede: pravica do zdravstvenega varstva, vpliv na zdravje ljudi in okolja, ocena tveganja, pravne posledice uporabe GSO, previdnostno načelo
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

3.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 290; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

4.
Zdravstvena oskrba zapornikov
Ksenija Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 294; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (875,22 KB)

5.
Medicina, pravo in družba
2021

Opis: Monografija 'Medicina, pravo in družba: sodobne dileme IV' predstavlja že četrto znanstveno monografijo te vrste. Tokratna monografija prinaša aktualne prispevke, povezane z osrednjo temo odgovornosti v zdravstvu. Avtorji v svojih prispevkih analizirajo in polemizirajo o različnih odprtih pravnih, etičnih in medicinskih vprašanjih in dilemah, s katerimi se srečuje danes zdravstvo, tako v Sloveniji, kakor tudi v primerjalnopravnih ureditvah in na globalni ravni. Vsebuje prispevke, ki s svojo vsebino posegajo na področje izbranih vprašanj civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti (npr. zdravniške zbornice, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, pacientov,…), evtanazije, nadomestnega materinstva in duševnega zdravja. Druga skupina prispevkov je posvečena temam, ki povezujejo pravo, šport in medicino (npr. sprememba spola, doping, delovnopravna vprašanja športnikov, odgovornost v športu,…). Tretjo skupino pa tvorijo prispevki, ki se nanašajo na teme, povezane z nalezljivimi boleznimi (Covid-19, SARS, H1N1, Ebola …) in z izbranimi vidiki glede zdravil (financiranje zdravil, iskanje novih zdravil, farmacevtsko pravo…).
Ključne besede: odgovornost, varnost, športno pravo, farmacija, nalezljive bolezni
Objavljeno: 28.06.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 17
URL Povezava na datoteko

6.
Selected aspects of human life in civil and criminal law
2021, zbornik

Opis: The scientific monograph 'Selected aspects of human life in civil and criminal law' comprises ten contributions. The authors analyse various aspects of the meaning of human life in the light of selected topics in civil and criminal law. The Slovenian and Turkish authors, aware of the importance and sensitivity of the overarching theme of the scientific monograph, provide an analysis of selected pressing topics (e.g. honour killing, disinheritance, crimes against life and limb, vulnerability of certain social groups (elder persons)) in the light of both national, as well as of international regulation and relevant case-law. The scientific monograph thus provides the reader with an insight into historical, current and future aspects of human life.
Ključne besede: right to life, discrimination, honor killing, criminal offences against life, marriage
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 9
URL Povezava na datoteko

7.
Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini
Anja Aleksič, 2021, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Ključne besede: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 357; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

8.
Pravna ureditev bolniškega staleža in analiza podatkov med leti 2014-2018
Katja Oder, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Odsotnost z delovnega mesta predstavlja pereč socio-ekonomski problem. Sodeč po statističnih podatkih velikost problema v Sloveniji z leti postopno narašča, kar občutijo tako delodajalci, zaposleni kot tudi država sama. V diplomskem smo predstavili pravno ureditev bolniškega staleža in analizirali statistične podatke o bolniški odsotnosti med letoma 2014 in 2018. Metode: Za dosego postavljenih ciljev smo uporabili domačo in tujo relevantno literaturo. S pomočjo deskriptivne metode smo povzeli osnove pravne ureditve bolniškega staleža. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo statistične analize podatkov glede bolniške odsotnosti od leta 2014 do 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da so mišično-skeletna obolenja najpogostejši vzrok izgubljenih koledarskih dni z delavnega mesta. Le-ta so odsotnost iz leta 2017 v leto 2018 povečala kar za slabe pol milijona dni in so letu 2018 v relativnem merilu pogosteje pred poškodbami ter zastrupitvami izven dela za kar tretjino. V primerjavi z boleznimi prebavil so kar 6-kratno pogostejše. V sklopu analize bolniškega staleža smo ugotovili, da skozi vsa vključena leta prednjači nega družinskega člana. Kot navajajo predhodne raziskave, smo tudi mi prišli do podobnih ugotovitev glede dviga bolniškega staleža. Natančneje, se je le-ta v zadnjih petih letih dvignil za 250.000 primerov. Razprava in sklep: Pričajoči podatki iz diplomskega dela potrjujejo že nekatere znane epidemiološke ugotovitve. Glede na trend naraščanja predlagamo uvedbo določenih preventivnih ukrepov s katerimi bi zmanjšali prevalenco mišično-skeletnih obolenj, prav tako pa optimizacijo javno-zdravstvenega sistema z namenom krajšanja čakalnih dob ter hitrejše rehabilitacije po bolezni oziroma poškodbi.
Ključne besede: Pravna ureditev, bolniška odsotnost, absentizem
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 285; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (343,49 KB)

9.
Management coaching model and impact of its activities on employee satisfaction
Petra Cajnko, Suzana Kraljić, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: The article tries to answer the research question: What is the potential additive effect on employee satisfaction when using management coaching model and its activities? The purpose of the article has been to form a model of management coaching and of the influence of its activities on employee satisfaction based on theory review and field study results. We have confirmed the main hypothesis (H1: Implementing management coaching model positively influences employee satisfaction) and all of the secondary hypotheses (Hi,j: Implementing activity "i" of the management coaching model positively influences factor "j" of employee satisfaction; i = 1, 2, 3, 4, 5; j = 1, 2, 3, 4, 5) with our empirical study, focused on the employees. The topic is of practical value and it will help managers in Slovenia and abroad understand the effect of the activities of coaching on employee satisfaction.
Ključne besede: coaching, satisfaction of employees, successfulness of an enterprise, management, model
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 12
URL Povezava na datoteko

10.
Community health nursing in Slovenia and Croatia - selected legal aspects
Suzana Kraljić, Blanka Kačer, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: This article is dedicated to community health nursing which today constitutes the indispensable cornerstone of Slovenian and Croatian primary health-care. Authors also stress that community health nursing is recognized of crucial importance for public health and various vulnerable groups (e.g., children, elderly, ...) in many other European as well as non-European states. In Chapter 2, the authors represent basic historical milestones in both countries, Slovenia and Croatia, which have common historical roots. In Chapters 3 and 4, the central part of the article, authors analyze the current legal regulation related to community health nursing and thereby give special attention to differences in both national legal regulations. The major difference is given in concessions. Namely in Slovenia, community health nursing can be performed also based on a granted concession, but not in Croatia. In Chapter 5, some legal views on the role of community health nursing in local communities are emphasized (e.g., domestic violence). The last chapter is dedicated to the summarization of the authors' conclusions, in which they especially stress that the community health nursing in both countries today represents an important key factor for ensuring the constitutional right to health-care.
Ključne besede: community health nurse, primary care, aging population, concession, legal regulation
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 35
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici