| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAZORNOST PRI POUKU ZGODOVINE
Suzana Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Nazornost ima pri pouku zgodovine ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi oblikami pouka učitelj pridobi kar nekaj časa, razlaga je lažja in hitrejša. S čutno in notranjo nazornostjo doseže razumljivost in olajša pomnjenje zgodovinskih dejstev in dogodkov. Tako se lahko učitelj pri obravnavi nove učne snovi usmeri na bistvene elemente in se z dodatno razlago bolj posveti učencem, ki imajo več težav s predstavami in razumevanjem. Nazornost ima velik pomen tudi kot motivacijsko sredstvo, s pomočjo katerega učitelj pritegne in zadrži pozornost učencev. Vendar se lahko zgodi, da je nazornost zaradi pomanjkanja časa ali razpoložljivosti ponazorilnih sredstev nekoliko potisnjena v ozadje. Prav tako je pri pouku zgodovine potrebno paziti, da izbrana ponazorila reprezentatirajo učinek, ki ga učitelj želi doseči. Preveč verbalizma in neselektivne uporabe grafičnega gradiva ima ravno nasproten učinek na nazornost pouka. Pogosto učitelji demonstrirajo številna ponazorila, ki pa ostanejo zgolj na poplitveni ravni. Pri pouku zgodovine mora učitelj predvsem z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno zgodovinsko vzdušje. S tem omogoči učencem jasno razumevanje posameznih pojavov in njihovo lažje pomnjenje. Če tega ne stori, učenci zgolj fakturirajo posamezne podatke, medtem ko je njihovo razumevanje potisnjeno v ozadje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: čutna in pojmovna nazornost, pouk zgodovine, funkcije nazornosti, ponazorila, metode.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1194; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (822,20 KB)

2.
LATINSKA AMERIKA V 30. LETIH: ODMEVI V SLOVENSKEM ČASOPISJU
Suzana Kline, 2012, diplomsko delo

Opis: Latinska Amerika se je v 30. letih soočala s številnimi težavami; prizadela jo je svetovna gospodarska kriza, gospodarstvo je bilo odvisno od tujega kapitala, nemiri v državah so naraščali, oblasti so se menjavale in številne druge. 30. leta so potekala v znamenju množičnih državnih udarov in uporov, ki so jih posamezniki izkoristili za pridobitev diktatorske oblasti. Pogosto so v ozadju uporov in vojn (npr. vojna za Gran Chaco) stali inozemske naftne korporacije in različna inozemska podjetja. Ozemlje Latinske Amerike je bilo namreč bogato z nahajališči nafte in rudami, njihovo izkoriščanje pa je bilo v lasti tujega, predvsem ameriškega in britanskega kapitala. V tem obdobju se je pojavila težnja po nacionalizaciji teh surovin in inozemskih podjetij. Eden izmed primerov je bila nacionalizacija naftnih vrtin, ki jo je izvedel mehiški predsednik Cárdenas l. 1938. Za Latinsko Ameriko v tem času je bilo značilno tudi širjenje komunističnega in nacistično-fašističnega vpliva iz Evrope, ki je sprožilo številna trenja v političnih krogih. Poleg tega so imele ZDA velik vpliv na politično življenje v Latinski Ameriki. Roosevelt je začel s t.i. politiko "dobrih sosedskih odnosov". V okviru te politike so se države sestajale na vseameriških konferencah, na katerih so razpravljale o skupnih zadevah. Zaradi grozeče vojne nevarnosti v Evropi je bila še posebej aktualna tema o ohranitvi miru. Vse države Latinske Amerike so se na vseameriški konferenci v Panami l. 1939 izrekle za nevtralnost v 2. svetovni vojni
Ključne besede: Latinska Amerika, ZDA, politika, gospodarstvo, svetovna gospodarska kriza, diktatura, državni udar, izseljenstvo.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1188; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (722,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici