Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic. Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Ključne besede: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 161; Prenosov: 15
Celotno besedilo (561,71 KB)

Opis: Družbeni mediji zagotavljajo participativno medijsko okolje, ki temelji na interaktivni platformi spleta 2.0. Družbeni mediji zaradi te lastnosti predstavljajo pomembno digitalno orodje za vključevanje mladih v družbena gibanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi uporabljajo različne vrste družbenih medijev, ali so seznanjeni z družbenimi gibanji, ki se odvijajo na družbenih medijih in, ali v njih tudi aktivno sodelujejo. Izvedli smo raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da večina mladih največ časa v dnevu posveti omrežjem za deljenje fotografij in videoposnetkov ter družbenim medijem. Kljub rezultatom, ki govorijo o popularnosti uporabe digitalnih orodij med mladimi, večina mladih družbenih medijev ne uporablja za namene državljanske participacije in ima do le-te odklonilen odnos. Rezultati, ki smo jih pridobili, so lahko podlaga za nadaljnjo raziskovanje na področju spletnega aktivizma mladih.
Ključne besede: družbeni mediji, družbena gibanja, mladostniki, participacija
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučevali organizacijsko kulturo podjetja X na podlagi anketnega vprašalnika. V sklopu teoretičnega dela smo preučili literaturo s področja organizacijske kulture, organizacije podjetja, organizacijskih struktur in procesov, modelov organizacijske kulture in oblikovanja organizacijske strukture. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave in izpostavili področja organizacijske kulture, na katerih bi podjetje X moralo uvesti izboljšave in tako dvigniti nivo organizacijske kulture v podjetju. Posledično bi bilo zadovoljstvo zaposlenih večje, kot smo ugotovili tekom magistrskega dela, le to pa je ključno za uspešnost podjetja. Predstavili smo konkretne predloge, s katerimi bi se podjetje lotilo izboljšav na izbranih področjih.
Ključne besede: organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija zaposlenih, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 281; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Prihod Spleta 2.0 in novih aplikacij je v marsičem spremenil način komuniciranja. Sprva je bil splet le politično orodje, ki je ponujalo možnosti za informiranje občinstva, čez čas pa se je začel uporabljati tudi za komunikacijo z občinstvom. Pri političnem komuniciranju gre predvsem za namere pošiljateljev, da bi vplivali na politično okolje. Storitve mikroblogiranja, kot je Twitter, naj bi imele potencial za povečanje politične udeležbe. Twitter je s svojim zmogljivim mehanizmom za širjenje informacij idealna platforma za politike in jim omogoča preprosto in hitro širjenje informacij ter političnega mnenja. Obamova zmaga na predsedniških volitvah leta 2008 v svetu političnega komuniciranja predstavlja zmago digitalnega nad analognim. Trump pa je s Twitterjem nedvomno vzpostavil novo metodo političnega komuniciranja. V diplomskem delu analiziramo politično komunikacijo slovenskih in ameriških politikov na Twitterju. V analizo smo vključili predsednika stranke SDS Janeza Janšo, predsednika RS Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obamo in trenutnega predsednika ZDA Joeja Bidena. Ugotovili smo, da najpogosteje Twitter uporablja Janez Janša, najmanj pa Barack Obama. Prav tako Janša tvite največkrat tudi obogati z dodatki, kot so ključniki, omembe, slike in povezave, najmanj pa Joe Biden, ki pa v svojih tvitih uporablja največ videoposnetkov med vsemi politiki, ki smo jih vključili v analizo. V okviru diplomske naloge smo pripravili tudi vprašalnik, ki smo ga posredovali v Kabinet predsednika RS, Boruta Pahorja in predstavili njegove odgovore. Na podlagi izvedene ankete smo ugotovili, da v Sloveniji politične vsebine na Twitterju spremlja 15 odstotkov vseh anketirancev, v ZDA pa 9.
Ključne besede: Twitter, Web 2.0, politično komuniciranje, splet
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 206; Prenosov: 32
Celotno besedilo (4,73 MB)

Opis: Cilj diplomskega dela je bila predstavitev vloge medijev pri poročanju o vojni, kar bomo s primerom vojne v Ukrajini raziskovali v okviru diplomskega dela. Ugotovili smo, da imajo mediji pri poročanju o vojni velik vpliv na oblikovanje mnenj posameznikov in javnega mnenja. Ruski napad na Ukrajino je bil označen kot prva "vojna družbenih omrežij". Dinamičnost, ki jo družbena omrežja omogočajo, sicer odpira nove možnosti za hitro razširjanje novic in večji doseg občinstva. Pomanjkljivost takega poročanja pa se kaže v tem, da so izpostavljene temu, da se dojemajo kot neverodostojne, medtem ko je televizija v očeh večine najbolj verodostojen medij.
Ključne besede: mediji, vojna, kredibilnost, vojno poročevalstvo
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 184; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,28 MB)