| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Davčna miselnost in davčna morala v Sloveniji
Stanko Čokelc, Ana Križman, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Gospodarska in finančna kriza, ki je v številnih državah povzročila proračunski primanjkljaj, je najočitnejši vzrok zanimanja oblasti in raziskovalcev za dejavnike, ki oblikujejo vedenje posameznikov in podjetij na področju davkov in vplivajo nanj. Gre za vprašanje, zakaj so davčni zavezanci pripravljeni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačilu davka in drugi, kljub nizkemu tveganju razkritja, voljno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Empirične raziskave nakazujejo, da voljnosti plačevanja davkov ni mogoče zadovoljivo pojasniti zgolj z zunanjimi dejavniki, kot so davčne stopnje, globe ali druga tveganja, npr. verjetnost inšpiciranja, ampak kažejo na kompleksnost vzrokov in njihovih interakcij. Izkazalo se je, da na izpolnjevanje davčnih obveznosti vpliva več zunanjih dejavnikov (družbeni, sistemski, situacijski), prav tako pa tudi več čisto subjektivnih dejavnikov (značilnosti posameznika, motivacija in notranja naravnanost, pogosto označena tudi kot davčna morala). Prav davčna morala naj bi bila eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo vedenje in ravnanje posameznika v davčnem sistemu. V raziskavi smo skušali sestaviti pregled dosedanjih spoznanj iz novejše literature ter jih umestiti v kontekst slovenskega davčnega sistema. Skušali smo ugotoviti, kako anketiranci dojemajo davčni sistem v Sloveniji, opredelili smo njihovo dojemanje davčne morale in v luči najnovejših spoznanj s tega področja raziskali dejavnike, povezane z davčno moralo in davčnim vedenjem.
Ključne besede: davčna morala, davčna mentaliteta, finančna psihologija, davkoplačevalci, vedenje, ankete, raziskave
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 0

2.
Suggestion of legal regulation of tax advisory services to ensure its higher quality : case study from Slovenia
Stanko Čokelc, Žan Oplotnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Article analyses the suitability of the legal regulation model of tax advisory services in relation to their higher quality. A comparative preview of (non)regulation of tax advisory services in selected EU states is being discussed and several regulative models for Slovenia developed based on comparison. With empirical results from (i) different groups of professional tax advisory service providers and (ii) tax advisory service clients we try to identify elements of tax advisory services quality and risks. Based on the results new model of regulation of the profession and the level of regulation, suitable within EU law frame, has been suggested. The key finding is that higher level of regulation would improve the quality of tax advisory services, which is not only important for clients of services, but also in the public interest, as it increases confidence in tax returns and financial statements prepared by tax advisors.
Ključne besede: quality of services, regulated professions, tax advisory services, taxing and financing, tax
Objavljeno v DKUM: 24.07.2017; Ogledov: 1209; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Davčno svetovanje
Stanko Čokelc, Majda Kokotec-Novak, 2013, znanstvena monografija

Ključne besede: davki, obdavčenje, organizacija poslovanja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1118; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo

4.
5.
6.
7.
8.
9.
Primernost pravne ureditve davčnega svetovanja za razvoj kakovosti in odgovornosti davčnega svetovanja
Stanko Čokelc, 2011, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji se je davčno svetovanje pričelo razvijati šele z osamosvojitvijo leta 1991. Zaradi številnih drugih problemov, ki so jih imele vlade Republike Slovenije, kot je ustanovitev države, privatizacija družbenega premoženja, včlanitev v EU in prevzem evra, je bilo davčno svetovanje manj pomembno. Posledica je razvoj, ki je nastal na osnovi dveh interesnih skupin Slovenskega inštituta za revizijo in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (prej Društvo). Od osamosvojitve pa do danes instituciji ne sodelujeta. Posledica sta različna izobraževalna programa in precej različni področji delovanja. Po devetnajstih letih izkušenj z davčnim svetovanjem ter spremenjenimi gospodarskimi in finančnimi razmerami je čas za skrben razmislek o davčnem svetovanju. Zato smo si kot temeljni problem doktorske disertacije zadali nalogo analizirati stanje davčnega svetovanja v Sloveniji, potrebnost in primernost pravne ureditve davčnega svetovanja, zaznavanje in zagotavljanje kakovostih davčnega svetovanja ter dojemanje tveganja, povezanega z davčnim svetovanjem. Teoretično izhodišče za našo raziskavo je bila preučitev naslednjih področij davčnega svetovanja: zgodovine davčnega svetovanja, temeljnih značilnosti davčnega svetovanja, reguliranja svobodnih poklicev v Evropi, pravne ureditve davčnega svetovanja v nekaterih državah Evrope in ZDA, tveganj pri davčnem svetovanju, odgovornosti davčnega svetovalca ter kakovosti davčnega svetovanja. Naša raziskava, ki smo jo izvedli na podlagi ankete med uporabniki davčnosvetovalnih storitev in izvajalci davčnosvetovalnih storitev v Sloveniji, je prinesla spodaj naštete ugotovitve. 1. Najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja v Sloveniji so davčni svetovalci (davčni svetovalci Zbornice davčnih svetovalcev in preizkušeni davčniki Slovenskega inštituta za revizijo), računovodski servisi in revizijske družbe. 2. 89,2% anketiranih uporabnikov davčnosvetovalnih storitev potrjuje pomembnost stalnega ali občasnega najemanja davčnih svetovalcev za ugotavljanje davčne obveznosti. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo etičnega ravnanja davčnih zavezancev. Lahko jo prepoznamo v plačevanju davkov kot vrlini. 3. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev izbirajo davčnega svetovalca predvsem na podlagi priporočil drugih uporabnikov. Drugi najpomembnejši način izbire je posledica udeležbe na predavanjih, ki jih ima davčni svetovalec ali zaradi poznavanja njegovih člankov. Nepomembna načina izbire sta naključni ali na podlagi oglaševanja. 4. Za uporabnike davčnosvetovalnih storitev je pri izbiri davčnega svetovalca pomembna njegova strokovnost, zaupanje v izvajalce, odzivnost in nato cena. Pomembna sta še osebni odnos z davčnim svetovalcem in njegov ugled v javnost. Nepomembna sta bližina davčnosvetovalne pisarne in število davčnih svetovalcev v davčnosvetovalni pisarni. 5. Kakovost ponujenih storitev je za uporabnike davčnosvetovalnih storitev bistveno pomembnejši dejavnik za izbor davčnega svetovalca kot cena ponujenih storitev. 6. Uporabniki davčnega svetovanja so pravno ureditev davčnega svetovanja prepoznali kot najpomebnejši ukrep za povečanje kakovosti davčnosvetovalnih storitev. Sledi notranji nadzor. 7. Uporabniki davčnega svetovanja so predstavljene modele pravne ureditve prepoznali kot primerne. 8. Uporabniki davčnega svetovanja zaupajo davčnim svetovalcem, če imajo univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let izkušenj z davčnim svetovanjem. 9. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovni naziv (certifikat) oziroma certifikat in licenco prepoznali kot potrebna za davčne svetovalce. 10. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovnost davčnega svetovalca pri njegovi izbiri največkrat rangirali kot najpomembnejši konkurenčni dejavnik. Strokovnost ima za posledico ravnanje v skladu z davčnimi predpisi, sodno prakso in poklicnimi pravili. 11. Računovodski servisi so najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja pri majhnih družbah. Njihova pomembnost se z velikostjo družb zmanjšuje, povečuje ...
Ključne besede: pravna ureditev davčnega svetovanja, kakovost davčnega svetovanja, javni interes, odgovorno davčno svetovanje in upravljanje s tveganji
Objavljeno v DKUM: 08.07.2011; Ogledov: 4088; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.98 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici