| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
81.
82.
VPLIV DUŠIKA NA VEGETATIVNE IN GENERATIVNE PARAMETRE PRI SORTI 'GALA'
Klavdija Podgorelec, 2012, diplomsko delo

Opis: Poskus ugotavljanja vpliva dušika na vegetativne in generativne parametre pri sorti 'Gala' smo zastavili na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v letu 2010, v rodnem nasadu jablan sorte 'Gala' s 4.100 drevesi na hektar. V poskus smo vključili 4 dušikova gnojila (Apneni dušik, Kan, Urea in Biosol), ki smo jih aplicirali v dveh odmerkih glede na skupno količino dušika na hektar (120kgN/ha in 60kgN/ha) ter kontrolo, kjer pa gnojenja nismo uporabljali. Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da gnojenje z Biosolom poveča število plodov, vsebnost skupnih titracijskih kislin in delež plodov, obarvanih nad 50 %. Največ topne suhe snovi in najnižji škrobni indeks smo zabeležili v plodovih iz obravnavanj, kjer smo uporabili Apneni dušik. Uporaba Uree pa je rezultirala z najvišji trdoto mesa plodov in največjo povprečno maso plodov. Pri kapljičnem namakanju imamo boljšo zunanjo in notranjo kakovost plodov. Večji odmerek dušika je statistično značilno povečal kumulativni pridelek.
Ključne besede: jablana, 'Gala', kapljično namakanje, dušik, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 02.04.2012; Ogledov: 2851; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (751,71 KB)

83.
Uporaba organskih gnojil v integrirani pridelavi jabolk
Boris Ferk, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor in Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor smo v letu 2007 izvedli poskus gnojenja z gnojili Biosol in KAN pri sorti 'Gala'. Uporabljali smo različne količine gnojil, ki smo jih odmerjali v dveh obrokih: 1. obravnavanje: standardno gnojenje po IP 335 kg KAN/ha, 2. obravnavanje: jesensko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha, 3. obravnavanje: jesensko gnojenje s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha, 4. obravnavanje: spomladansko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha, 5. obravnavanje: spomladansko gnojenje s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha. V Univerzitetnem kmetijskem centru v Pohorski dvor pri Mariboru, kjer so tla bogato založena z organsko snovjo (5,1 %), je bil statistično dokazljivo najboljši rezultat tako glede količine kot kakovosti pridelka pri spomladanskem gnojenju, 4. obravnavanje. Sklepamo lahko, da je na tleh, ki so bogato založene z organsko snovjo, najboljše gnojiti spomladi s 1.125 kg Biosola/ha. V Sadjarskem centru Maribor, kjer so tla srednje založena z organsko snovjo (2,6 %), so bili statistično dokazljivo najboljši rezultati tako glede količine kot kakovosti pridelka jabolk v obravnavanju 2. Sklepamo lahko, da je pri tem tipu tal in pri tej sorti najboljše jesensko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha.
Ključne besede: sadjarstvo / jablana / Gala / organska gnojila / mineralna gnojila
Objavljeno v DKUM: 31.01.2012; Ogledov: 3169; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (557,82 KB)

84.
Vpliv položaja plodov na rodnem lesu in oveska na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´ (malus domestica borkh.)
Matjaž Beber, 2011, magistrsko delo

Opis: V dveh klimatsko različnih letih (200 in 2009) smo v sadjarskem centru Maribor testirali vpliv različnega oveska(100%, 70% in 40%) in tipa rodenega lesa (stari les, enoletni les lateralno in enoletni les terminalno), na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´. Rezultati dokazujejo da je vpliv na kakovost in zorenje plodov različen in odvisen od sorte, oveska, leta in starosti lesa iz katerega rastejo plodovi. Obiralno okno je pri sorti `Cameo´ dolgo 14 do 18 dni pri sorti `Kanzi´pa 8 do 12 dni.
Ključne besede: Jablana, ovesek, tip rodnega lesa, zorenje, obiralno okno, sorta
Objavljeno v DKUM: 04.01.2012; Ogledov: 2916; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

85.
PROUČEVANJE SORT ČEŠENJ 'KORDIA' IN 'REGINA' NA PETIH ŠIBKORASTOČIH PODLAGAH
Liljana Korošak, 2011, diplomsko delo

Opis: Proučevanje sort češenj 'Kordia' in 'Regina', cepljenih na 5 šibkorastočih podlag, je bilo izvedeno v Sadjarskem centru Maribor. Proučevali smo vpliv petih šibkorastočih podlag Gisela 5, Gisela 6, Piku 1, Weiroot 158 in podlago P-HL-C na rast in rodnost češenj (Prunus avium L.) sort 'Kordia' in 'Regina'. Posajeni sta bili po dve drevesi vsake podlage v treh ponovitvah, z razdaljo sajenja v vrsti 2,5 m in medvrstno razdaljo 4,5 m. Drevesa so bila gojena v obliki vretena. S pomočjo rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je največji propad obeh kultivarjev na podlagi Weiroot 158. Podlaga P-HL-C se je izkazala za najmanj produktivno pri obeh sortah. Najbolj produktivna podlaga pri drevesih sorte 'Kordia' je bila Gisela 6 (23,01 kg/drevo), pri drevesih sorte 'Regina' pa podlaga Gisela 5 (20,33 kg/drevo). Največja skupna povprečna masa enega plodu je bila 9,30 g na podlagi Gisela 5 pri drevesih sorte 'Kordia'. Pri drevesih sorte 'Regina' pa na podlagi Weiroot 158 z 10,30 g. Statistično značilnih razlik pri obeh kultivarjih glede na skupno povprečno maso plodu nismo dokazali, vendar pa se je ta izkazala za najmanjšo pri drevesih sorte 'Kordia', na podlagi P-HL-C (8,63 g), in pri drevesih sorte 'Regina', na podlagi Gisela 6 (9,20 g).
Ključne besede: sorta / 'Kordia' / 'Regina'/ Prunus avium L./ podlage
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 5084; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

86.
EKSPRESIJA GENOV ZA EVOLUCIJO ETILENA TER ABSCIZIJA PLODIČEV JABLANE (Malus domestica Borkh.) PO TRETIRANJU Z RASTNIMI REGULATORJI IN SENČENJEM
Jure Kolarič, 2011, doktorska disertacija

Opis: Kljub temu da je naravni mehanizem junijskega odpadanja plodičev pri jablani (Malus domestica Borkh.) dobro razvit, je potrebno za doseganje redne rodnosti in boljše kakovosti plodov uporabljati tehnološke ukrepe, s katerimi dodatno vzpodbudimo odpadanje plodičev. Uveljavljena metoda za redčenje plodičev je škropljenje dreves z rastnimi regulatorji, čeprav mehanizem delovanja omenjenih sredstev še vedno ni jasen. Pomemben dejavnik pri razvoju abscizijskih procesov je tudi rastlinski hormon etilen, vendar zaenkrat njegova vloga še ni popolnoma raziskana. Podobno kot z rastnimi regulatorji (NAA, BA in ETEF) lahko na abscizijo vplivamo tudi s senčenjem. Namen raziskave je bil podrobneje proučiti vlogo etilena v procesu abscizije plodičev ter ugotoviti, ali je prisotnost etilena neodvisna od dejavnika, s katerim sprožimo abscizijo (rastni regulatorji, senčenje). Proučevali smo povezavo med ekspresijo genov, odgovornih za evolucijo etilena (MdACO1, MdACS5A in MdACS5B), in dejansko frekvenco odpadanja oz. deležem plodov, ki so bili podvrženi absciziji. Glede na dejstvo, da so lateralni plodiči (LP) bolj podvrženi abscizijskim procesom v primerjavi s centralnimi plodiči (CP) smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike tudi pri izraženosti opazovanih genov. Za izvedbo raziskave smo v jablanovem nasadu na sorti 'Zlati delišes' zasnovali dvoletni poljski poskus v poskusnem nasadu Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Poskus je bil razdeljen na dva dela, od katerih je vsak zajemal 8 naključnih blokov s 5 obravnavanji. Tretiranje z rastnimi regulatorji in senčenje smo opravili, ko je bil povprečen premer plodičev ≈10 mm. V obeh letih smo imeli sledeča obravnavanja: 1. K (netretirano), 2. NAA (15 mg l-1), 3. BA (150 mg l-1), 4. ETEF (500 mg l-1) in 5. SEN (3 dni, 96 % redukcija fotosintetsko aktivnega sevanja). V času trajanja poskusa smo na drevesih oz. plodičih opravljali različne meritve, in sicer: prirast plodičev, frekvenco odpadanja plodičev, evolucijo etilena, vzorčenje tkiva za genetske analize in končno vrednotenje pridelka po posameznem drevesu. Evolucijo etilena smo spremljali v terminih 0, 2, 5 in 8 dni po tretiranju (DAT), in sicer smo koncentracijo etilena v vzorcih določili s plinsko kromatografijo (GC). V letu 2008 smo vzorce za genetske analize vzorčili 0 in 8 DAT, medtem ko v letu 2009 v terminih 0, 1, 4 in 7 DAT. Za genetske analize, ki smo jih opravili v laboratorijih Kmetijskega inštituta Slovenije, smo vzorčili tkivo CP in LP ter tkivo abscizijske cone obeh tipov plodičev. Najprej smo iz vzorcev izolirali celokupno RNA, nato pa smo za opazovanje izražanja genov MdACS5A, MdACS5B in MdACO1 uporabili kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo (qPCR). V času tehnološke zrelosti smo še ovrednotili pridelek po posameznem drevesu. Nanos NAA, BA in ETEF je v letih 2008 in 2009 povzročil večjo abscizijo plodičev v primerjavi s K. Podoben učinek smo v letu 2009 dosegli s SEN, medtem ko v letu 2008 SEN ni vplivalo na abscizijo plodičev. Potrdili smo, da so bili absciziji mnogo bolj podvrženi LP pri vseh obravnavanjih, medtem ko je nekoliko večjo abscizijo CP povzročila samo aplikacija ETEF. Spremljanje priraščanja plodičev po aplikaciji rastnih regulatorjev in senčenju je pokazalo, da ETEF najmočneje zavira rast plodičev, tudi v primeru ko ti niso podvrženi kasnejši absciziji. Medtem pa NAA, BA, in SEN zavrejo predvsem rast plodičev, ki so pozneje podvrženi absciziji. Neglede na obravnavanje pa smo ugotovili, da je rast plodičev pred abscizijo v vseh primerih zavirana oz. zaustavljena. To pomeni, da je tudi rast plodičev oz. njeno zaviranje pokazatelj abscizije. Evolucija etilena iz plodičev je bila različna med posameznimi obravnavanji, prav tako pa je imel vpliv tudi tip plodičev. Tako smo v primeru CP najmočnejšo evolucijo etilena izmerili pri obravnavanju ETEF, ki se je povišala v terminu 5 in 8 DAT, medtem pa ostala obravnavanja niso povzročila večje evolucije etilena v CP. Nasprotno pa smo pri LP, poleg obra
Ključne besede: abscizija, evolucija etilena, redčenje, rastni regulatorji, genetska ekspresija, qPCR
Objavljeno v DKUM: 17.10.2011; Ogledov: 4526; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

87.
Vrednotenje travniških nasadov z metodama TB in DEX na območju Kozjanskega regijskega parka
Adrijan Černelč, 2011, magistrsko delo

Opis: Travniški nasadi so v kmetijski kulturni krajini eden najhitreje izginjajočih krajinskih elementov. V zavarovanih območjih so cenjeni predvsem zaradi vedno večje naravovarstvene vloge. Da bi omejili in preprečili njihovo izginotje, moramo imeti najprej popoln pregled v njihovo stanje, ki ga lahko pridobimo z uporabo različnih metod. V magistrskem delu je bilo po različnih kriterijih TB metode vrednotenih 250 travniških nasadov na območju Kozjanskega regijskega parka. S programom DEXi smo oblikovali večparametrski odločitveni model, s pomočjo katerega smo obdelali rezultate, ki smo jih pridobili ob ocenjevanju nasadov. Z metodama, ki se med sabo dopolnjujeta, je bilo ugotovljeno, da je stanje ocenjevanih travniških nasadov srednje do slabo. Pridobljeni rezultati bodo osnova za izdelavo načrta dolgoročnega sonaravnega upravljanja s travniškimi nasadi v zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka.
Ključne besede: travniški nasad, metoda TB, metoda DEX, zavarovano območje narave.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2857; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

88.
Vpliv različnih kalcijevih gnojil na parametre kakovosti pri jablani (Malus domestica Borkh.)
Alenka Kaučič, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus gnojenja s kalcijevimi gnojili (PRP in LITHO KR+) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s Ca gnojili), gnojenje 'PRP sol' v tla + foliarno s 'PRP EBV' in gnojenje s 'LITHO KR+' v tla. Ob obiranju je bil pridelek stehtan, plodovi so bili razvrščeni v kakovostne razrede glede na premer, in sicer pod 70 mm in nad 70 mm, in glede na obarvanost v razrede: 010 %, 1033 %, 3350 % in nad 50 % obarvanih plodov, ter testirani na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovljeno je bilo, da je uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ signifikantno izboljšala vigor jablan pri vseh sortah, razen pri sorti 'Zlati delišes'. V količini pridelka med obravnavanji ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik. Izboljšanje trdote mesa plodov in višji Streifov indeks zrelosti (manj zreli plodovi) ob obiranju sta bila rezultat uporabe gnojila PRP. Uporaba gnojila PRP je pri sortah 'Pinova' in 'Breaburn' rezultirala s signifikantno boljšo obarvanostjo plodov.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 4271; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (287,66 KB)

89.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk sorte Gala in Braeburn v letu 2008
Janja Kerec, 2010, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo ugotavljali kako sadra vpliva na reakcijo tal, na dostopnost hranil.
Ključne besede: gnojenje, sadra, kalcij, Gala, Braeburn
Objavljeno v DKUM: 15.10.2010; Ogledov: 2892; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (633,76 KB)

90.
VPLIV REDČENJA NA KAKOVOST PLODOV JABLANE (Malus domestica B.) SORTE 'PINOVA' V LETU 2008
Janez Korenjak, 2010, diplomsko delo

Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 3336; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici