| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
71.
Učinek giberelinov na razvoj plodičev pri hruški sorte 'Viljamovka'
Lea Sovdat, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na zasebnem posestvu blizu Nove Gorice izvedli poskus z giberelini na hruški sorte 'Viljamovka'. Ugotavljali smo vpliv GA3 na zavezanost plodičev na drevesu. Gibereline smo aplicirali foliarno v času cvetenja, v različnih koncentracijah in terminih in sicer: 1. obravnavanje: 5 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + 5 g GA3/ha v polno odprte cvetove, 2. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + enak odmerek giberelinov v času polnega cvetenja, 3. obravnavanje: 10 g GA3/ha v polnem cvetenju, 4. obravnavanje: 20 g GA3/ha v polnem cvetenju, 5. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov, 6. obravnavanje: 20 g GA3/ha v terminu 20‒30 % odprtih cvetov in 7. obravnavanje: kontrola- netretirana drevesa. Izračunan koeficient rodnosti je bil najvišji pri kontrolnih drevesih (0,42), pri tretiranih pa v obravnavanju št. 3 in 5 (0,4 oz 0,39). Najmanjši koeficient rodnosti so dosegla drevesa v obravnavanju 1 in 6 (0,24). Z GA3 tretirana drevesa niso imela dokazljivo večjega števila plodov in višjih koeficientov rodnosti od netretiranih – kontrolnih dreves, torej GA3 v našem primeru ni izboljšal zavezanosti plodičev.
Ključne besede: Giberelini, hruška, Viljamovka, partenokarpija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 1993; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (617,81 KB)

72.
Uporabnost aktivatorja tal v pridelavi jabolk sorte 'Gala'
Ervin Mauc, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2006 smo na posestvu UKC Pohorski dvor v Pivoli ugotavljali vpliv aktivatorja tal (Agrovit) na vegetativno rast, generativni razvoj in kakovost jabolk sorte 'Gala' v primerjavi s standardnim mineralnim gnojilom KAN ter z organskim gnojilom Biosol. Poskus v letu 2004 je bil postavljen po metodi naključnih blokov v 4 ponovitvah (blokih), s 3 obravnavanji (a) 150 kg KAN/ha, (b) kombinacija gnojil (330 kg Agrovit/ha, 40 kg amonijev sulfat/ha, 6 ton hlevski gnoj/ha, (c) 1000 kg Biosol/ha. V letu 2005 in 2006 je gnojenje z gnojiloma KAN in Biosol potekalo na enak način kakor v letu 2004, pri obravnavanju (b) pa smo gnojili le z 80 kg amonijev sulfat/ha. V letu 2006 je bil največji prirast obsega debla in enoletnih poganjkov pri uporabi kombinacije gnojil Agrovit + amonijev sulfat, medtem ko je bil najboljši rezultat glede generativnih parametrov in kakovosti plodov dosežen z uporabo gnojila KAN. Na osnovi rezultatov sklepamo, da v danih pridelovalnih razmerah uporaba aktivatorja tal Agrovit in organskega gnojila Biosol ne more v celoti nadomestiti uporabe mineralnih gnojil.
Ključne besede: jablana, 'Gala' gnojenje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 17.02.2014; Ogledov: 1721; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

73.
MEHANSKO IN KEMIČNO REDČENJE JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'PINOVA'
Tamara Kadivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2011 smo v Sadjarskem centru Maribor izvedli poskus redčenja cvetov in plodičev jablane. Za primerjavo smo vzeli standardno kemično redčenje in različne kombinacije mehanskega in kemičnega redčenja. Poskus je bil izveden na sorti 'Pinova', cepljeni na podlago M9. Nasad, v katerem smo opravili poskus, ima namakalni in oroševalni sistem ter protitočno mrežo. Namen poskusa je bil primerjati učinkovitost mehanskega redčenja s strojem Tree Darwin in standardnega kemičnega redčenja ter uspešnost njune kombinacije v praksi. Zaradi zmanjšanja vpliva okolja in naklona terena so bila poskusna drevesa izbrana v šestih ponovitvah in v osmih obravnavanjih: 1. kontrola – neredčena drevesa, 2. ročno redčenje, 3. mehansko redčenje - Tree Darwin s 6 km/h in 250 obrati/min, 4. mehansko redčenje - Tree Darwin s 8 km/h in 350 obrati/min, 5. standardno kemično redčenje – Amid Thin v koncentraciji 1,2 kg/ha pri debelini plodičev 5 mm in nato še MaxCel v koncentraciji 4 l/ha pri debelini plodičev 14-16 mm, 6. BA (MaxCel) 4 l/ha, v 7. obravnavanje je bilo združeno tretje in šesto obravnavanje, v 8. obravnavanje je bilo združeno četrto in šesto obravnavanje. Glede na število plodov, maso in kakovost pridelka smo želene rezultate dosegli pri kombinaciji uporabe stroja Tree Darwin s 350 obrati/min pri 8 km/h in dodatku sredstva za redčenje MaxCel (11 kg/drevo, 180 g, 84 % plodov 1. kak. razreda). Izključno mehansko redčenje je zmanjšalo število plodov pri kontroli za 61% (obr. 3) oz. 35 % (obr. 4), vendar je delež plodov prvega kakovostnega razreda v teh primerih dosegel le 35 % oz. 69 %.
Ključne besede: jablana, 'Pinova', mehansko redčenje, kemično redčenje, Tree Darwin
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2585; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (372,23 KB)

74.
Vpliv obremenitev na vegetativno rast in generativni razvoj pri jablani (Malus domestica Borkh.) sorte 'Fuji'
Bojan Hostić, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letih 2008 in 2009 izvajali poskus, katerega namen je bil ugotoviti vpliv obremenitve s pridelkom na vegetativno rast in generativni razvoj jablan sorte 'Fuji'. Poskus je potekal na posestvu Benediktinskega dvora d.o.o., v sadovnjaku v Limbušu. Razvrstitev dreves v skupine je bila narejena na osnovi rodnega potenciala (število socvetij) v letu 2008. Tvorili smo tri skupine dreves, ki so v nadaljevanju predstavljala tri obravnavanja. V prvo skupino (obravnavanje 1) so bila odbrana drevesa z najmanjšim rodnim nastavkom, ki se je gibal do 41 cvetnih šopov na drevo. V drugi skupini (obravnavanje 2) so bila drevesa s srednjim rodnim potencialom, število cvetnih šopov teh dreves se je gibalo med 42 in 60 na drevo. V tretji skupini (obravnavanje 3) pa so bila drevesa z visokim rodnim potencialom, to je več kot 60 cvetnih šopov na drevo. Meritve obsega debel v dveh zaporednih letih so pokazale, da so najmočneje priraščala drevesa pri najmanj obremenjenih drevesih, obremenitev teh dreves je znašala 5 plodov na cm2 preseka debla (obravnavanje 1). Večanje obremenitve na 9 oz. 10 plodov na cm2 preseka debla je statistično značilno vplivalo na količino pridelka in povprečni prirast debla. V letu 2009 smo pri vseh treh obravnavanjih ugotovili zmanjšanje števila plodov glede na leto 2008. Optimalna obremenitev je bila ugotovljena pri 5 plodovih na cm2 preseka debla.
Ključne besede: Fuji, obremenitve, povratno cvetenje
Objavljeno v DKUM: 01.07.2013; Ogledov: 1610; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (245,81 KB)

75.
Pridelava češenj brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Simon Mesarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo na posestvu UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pridelave češenj sorte 'Sunburst', kjer smo preizkušali različne načine varstva pred boleznimi in škodljivci. Prvo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj po pravilih integrirane pridelave; drugo obravnavanje je predstavljala pridelava češenj popolnoma brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev; tretje obravnavanje je predstavljala pridelava češenj z uporabo biotskih pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi. Drugo in tretje obravnavanje je potekalo v prekritem delu vrst. Pred obiranjem smo ocenili delež razpokanih, gnilih in črvivih plodov. V mesecu juniju, ko so češnje dozorele, smo stehtali 100 zdravih, nepoškodovanih plodov. Od vseh plodov na drevesu smo določili delež plodov I. razreda, delež počenih in gnilih plodov. Kot najmanj primerno se je pokazalo obravnavanje, kjer so bila drevesa prekrita s folijo in kjer smo izvajali biotično varstvo rastlin. Pri tem obravnavanju so imela vsa drevesa posameznega obravnavanja skupaj, povprečen pridelek 3,4 kg. Pridelava po sistemu integrirane pridelave je rezultirala z najvišjim pridelkom I. razreda v višini 6,2 kg in se tako potrdila kot najprimernejši način pridelave češenj v pedoklimatskih razmerah podpohorskega pridelovalnega območja.
Ključne besede: Prunus avium, 'Sunburst', pokanje plodov, sistem pridelave
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2459; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (169,69 KB)

76.
Tehnološki ukrepi za vzpodbujanje rasti predčasnih poganjkov pri sadikah jablane v drevesnici
David Žižek, 2012, diplomsko delo

Opis: V drevesnici Žižek smo v letu 2011 izvedli enoletni poskus pri okulat in »knip« sadikah z ukrepi za izboljšanje obraščanja jablanovih sadik (Malus domestica Borkh) pri sorti 'Zlati delišes'. Poskus je vseboval 5 obravnavanj: 1. obravnavanje: kontrola (netretirano), 2. obravnavanje: odstranjevanje lističev, 3. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija) 4. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija + odstr. lističev in 5. obravnavanje: Promalin (20 % koncentracija). Pri obravnavanjih 3, 4, 5 smo zabeležili statistično značilno povečanje števila predčasnih poganjkov tako pri »knip« kot tudi pri okulat sadikah. Najboljše rezultate glede obraščanja sadik s predčasnimi poganjki je dalo obravnavanje, kjer smo kombinirali tretiranje sadik s Paturylom v kombinaciji z odstranjevanjem lističev.
Ključne besede: jablana, drevesnica, sadike, rastni regulatorji, paturyl, promalin, odstranjevanje lističev
Objavljeno v DKUM: 08.10.2012; Ogledov: 2217; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1010,19 KB)

77.
Uporaba dušičnih gnojil v integrirani pridelavi jabolk sorte 'Gala'
Mihael Iljaž, 2012, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2009 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Maribor in Sadjarskem centru Maribor – Gačnik ugotavljali vpliv dušika v integrirani pridelavi jabolk sorte 'Gala' na generativne in vegetativne parametre jablan ter kakovost pridelka. Jablane smo gnojili z gnojiloma KAN in Biosol v različnih kombinacijah ob različnih vegetativnih stadijih. Poskus je bil postavljen po sistemu 4 blokov, ki so vključevali 5 obravnavanj. Prvo obravnavanje je predstavljalo standardno gnojenje po IPS 335 kg KAN/ha, drugo obravnavanje je bilo jesensko gnojenje z organskim gnojilom 1125 kg Biosola/ha, tretje obravnavanje je bilo kombinacija spomladanskega in jesenskega gnojenja s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha, četrto obravnavanje je bilo spomladansko gnojenje z organskim gnojilom s 1125 kg Biosola/ha, peto obravnavanje je kombinacija spomladanskega gnojenja s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha. Na lokaciji UKC Pohorski dvor je najboljše rezultate glede generativnih in vegetativnih parametrov dala kombinirana uporaba gnojil Biosol + KAN (3. in 5. obravnavanje). Na lokaciji SC Maribor – Gačnik smo pri generativnih in vegetativnih podatkih dobili najboljše rezultate z uporabo Biosola v jesenskem času (2. obravnavanje). Za doseganje najvišjega odstotka v I. kakovostnem razredu je najboljše gnojiti spomladi s kombinacijo gnojil Biosol + KAN.
Ključne besede: dušik, 'Gala', Biosol, KAN, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 05.09.2012; Ogledov: 2447; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (484,63 KB)

78.
Ocena alternativ upravljanja s tveganjem zaradi toče pri jablani
Andrej Trunkl, 2012, diplomsko delo

Opis: Toča so ledene kroglice različnih velikosti, ki nastajajo v oblakih in padajo na zemeljsko površino z različno močjo. Za oceno tveganja pri jabolkih zaradi škode od toče je bil uporabljen model drevesa odločanja po predhodnem izračunu modela kalkulacij. Namen diplomske naloge je bil predstaviti različne možnosti obrambe pred točo in negativne posledice toče. Poleg tega je bil namen tudi predvideti tveganja in finančne posledice, s katerimi se srečujemo v primeru toče. Predvsem pa je eden izmed glavnih ciljev diplomske naloge ugotoviti, kolikšna je najnižja ocenjena škoda, pri kateri je zavarovanje pridelka gospodarsko upravičeno.
Ključne besede: toča, drevo odločanja, modelna kalkulacija, zavarovanje pridelka
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 1608; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (576,12 KB)

79.
FINANČNA OCENA PREUSMERITVE ŽIVINOREJSKE KMETIJE V SADJARSTVO
Alojz Mlakar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena preusmeritev kmetije iz živinoreje v sadjarstvo in njena finančna ocena. Na kmetiji smo leta 2008 začeli mešano proizvodnjo preusmerjati v sadjarsko. Tako smo leta 2009 posodobili del kmetijske mehanizacije (traktor, mulčer, pršilnik, računalniško opremo) in dokupili del kmetijskega zemljišča. V letu 2010 in 2011 pa posadili jablane na 4,12 ha in jih pokrili s protitočno mrežo. Sklepamo lahko, da smo s povečanjem sadjarskih površin iz 1,86 na 5,98 ha povečali dohodek. Z investicijo smo povečali dohodek na kmetiji iz 6.145 € na 21.454 € letno. Letno pokritje smo povečali iz 13.121 € na 37.224 € , prav tako smo povečali dobiček iz 1.740 € na 8.984 € let. S povečanjem sadjarskih površin smo povečali št. delovnih ur iz 3.154 na 4.998 letno.
Ključne besede: preusmeritev kmetije, finančna ocena
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 1881; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

80.
Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje
Rok Mihelič, Stanislav Tojnko, Stanko Vršič, 2010, strokovna monografija

Ključne besede: gnojenje
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 2873; Prenosov: 268
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici