| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
63.
64.
65.
Optimalna starostna struktura intenzivnega nasada jablan
Lidija Šipek, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je finančna ocena investicij obnove intenzivnega nasada jablan po 15-tih letih polne rodnosti, po 20-tih letih polne rodnosti (v starosti 25 let) in obnova šele v 30. letu starosti nasada. Osnovni cilj je celovita finančna analiza investicij sadjarske kmetije s statično in dinamično metodo ocene investicijskih projektov. Parametri ocenjevanja investicij so bili ocenjeni s pomočjo izračunov v računalniškem programu Microsft Office Excel. Po finančni oceni je najboljša dinamika obnove, investicija po 20-tih letih polne rodnosti (v starosti 25 let), ki kaže, da bi se obnova intenzivnega nasada jabolk povrnila po štirih letih in ob 5,00 % obrestni meri (NSV = 21.300 €).
Ključne besede: finančna analiza, NSV, ISD, starostna struktura, intenzivni nasad, jablana
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 1366; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

66.
Večparametrski modeli ocenjevanja travniških nasadov
Sašo Pamič, 2014, magistrsko delo

Opis: Človek iz dneva v dan preoblikuje svoj življenjski prostor, tako je tudi tekom svoje evolucije poskrbel za nastanek travniških nasadov. Da bi dobili realno sliko travniških nasadov v današnjem času, smo se odločili za razvoj večparametrskih modelov ocenjevanja, pri čemer smo si pomagali z metodama DEX ter AHP (Analytical Hierarchy Process). Obe metodi temeljita na večparametrskih modelih, kjer s pomočjo funkcij določimo, kateri parametri imajo večji pomen pri končni oceni posameznega nasada. Pri metodi DEX je bil uporabljen program DEXi, pri metodi AHP pa program Expert Choice, tako eden kot drugi sta pokazala svoje prednosti in slabosti. Bistvena razlika je v prikazu rezultatov in sicer program DEXi nam poda končne ocene v opisni obliki, zaradi česar je več travniških nasadov dobilo enako končno oceno in ni mogoče na enostaven način določiti razlike med njimi. Expert Choice je bolj natančen in hitro prilagodljiv na spremembe odločitvenega modela, končne ocene nam poda numerično. Rangiranje travniških nasadov je tako bolj natančno oziroma ne prihaja do enakih končnih ocen za več različnih travniških nasadov. Pri obeh metodah se pojavlja problem subjektivnosti odločevalca pri samih osnovnih ocenah in njegova naravnanost na kritičnost. V praksi bi lahko uporabili obe preučevani metodi, predvsem pa metodo AHP oziroma program Expert Choice, ki nam poda natančne numerične ocene dejanskega stanja v naravi.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, večparametrski model, DEXi, Expert Choice
Objavljeno v DKUM: 01.10.2014; Ogledov: 1667; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

67.
Uporaba bele sadre pri jablanah sort 'Gala' in 'Braeburn
Marinka Brglez Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, UKC Pohorski dvor, smo v letu 2007 raziskovali vpliv uporabe različnih kalcijevih gnojil (sadre in apna) ter različnih odmerkov sadre na lastnosti tal, vsebnost kalcija v listih, mineralno sestavo plodov, pomološke parametre jablan ter zrelostne in kakovostne parametre pridelka. Poskus je vključeval sorti 'Gala' in 'Braeburn'. Pri sorti 'Gala' je bilo v poskus vključenih 6 obravnavanj (5 t/ha sadre, 10 t/ha sadre, 15 t/ha sadre, 20 t/ha sadre, 25 t/ha sadre, 20 t/ha hidratiziranega apna, ter negnojeno kontrola), pri sorti 'Braeburn' pa 5 obravnavanj (15 t/ha sadre, 20 t/ha sadre, 25 t/ha sadre, 20 t/ha hidratiziranega apna in negnojeno kontrola). Uporaba hidratiziranega apna je pri sorti 'Gala' in 'Braeburn' rezultirala z največjo spremembo pH tal (povečanje pH), medtem ko uporaba sadre na pH tal ni imela odločilnega vpliva. Pri sorti 'Gala' je bila koncentracija kalcija v plodovih najbolj povišana pri uporabi 10 in 20 t/ha sadre ter nekoliko manj pri uporabi 20 t/ha apna, prav tako je bil tudi pri sorti 'Braeburn' vpliv kalcifikacije na povečanje koncentracije kalcija v plodovih najbolj izrazit pri uporabi 20 t/ha sadre. Vsebnost kalcija v listih se je pri sorti 'Braeburn' povečevala s povečevanjem odmerka sadre, prav tako vsebnost žvepla v tleh. Pri sorti 'Gala' se je koncentracija kalcija v listih povečala le pri uporabi 15 t/ha sadre, vsebnost žvepla v tleh pa se je povečevala z večanjem odmerka sadre. Najboljša obarvanost plodov (delež krovne barve) pri sorti 'Gala' je bila ugotovljena pri najvišjem odmerku sadre in apna, pri sorti 'Braeburn' pa vpliv vira in odmerka kalcijevih gnojil na obarvanost plodov ni bil potrjen.
Ključne besede: sadra, kalcij, apno, žveplo, kakovost, tla
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 1843; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (667,47 KB)

68.
Morfološka analiza cepljenega mesta pri različnih načinih cepljenja oreha
Ivan Žižek, 2014, magistrsko delo

Opis: V drevesnici Žižek smo v letih 2007 in 2008 izvedli poskus cepljenja oreha sorte 'Šejnovo', pri tem pa vrednotili razlièno debelino podlag in cepièev ter razlièno dolžino le-teh (eno-nodijski, dvo-nodijski cepiè). V prvi poskus smo vkljuèili 8 razliènih obravnavanj: (1) strojno omega 1 sistem (eno oko) tanki cepiè (O1-T), (2) strojno omega 1 sistem (eno oko) debeli cepiè (O1-D), (3) strojno omega 2 sistem (dve oèesi) tanki cepiè (O2-T), (4) strojno omega 2 sistem (dve oèesi) debeli cepiè (O2-D), (5) strojno lamela tanki cepiè (L-T), (6) strojno lamela debeli cepiè (L-D), (7) roèno tanki cepiè (R-T), (8) roèno debeli cepiè (R-D). V drugi poskus smo vkljuèili 6 razliènih obravnavanj, pri katerem smo dodali strojno lamela 2 sistem (dve oèesi) tanki cepiè (L2-T), strojno lamela 2 sistem (dve oèesi) debeli cepiè (L2-D), roèno 2 sistem (dve oèesi) tanki cepiè (R2-T), roèno 2 sistem (dve oèesi) debeli cepiè (R2-D) in odvzeli strojno omega 1 sistem (eno oko) tanki cepiè (O1-T), strojno omega 1 sistem (eno oko) debeli cepiè (O1-D), strojno lamela 1 sistem tanki cepiè (L1-T), strojno lamela 1 sistem debeli cepiè (L1-D), roèno tanki cepiè 1 sistem (R1-T), roèno debeli cepiè 1 sistem (R1-D). Na podlagi dobljenih rezultatov je uspešnost cepljenja pri omega in lamelnem naèinu cepljenja z enim oèesom veèja ob uporabi debelejših cepièev in podlag (12-16 mm). Pri uporabi omega naèina z razlièno debelino podlag priporoèamo uporabo dvonodijskih cepièev. Za zanesljivo proizvodnjo sadik cepljenega oreha ne glede na dolžino in debelino cepièev ter podlag priporoèamo uporabo angleške kopulacije.
Ključne besede: Juglans regia, drevesnica, podlaga, cepiè, cepljenje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2014; Ogledov: 2076; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (420,03 KB)

69.
VPLIV RAZLIČNIH TIPOV REZI NA KAKOVOST IN KOLIČINO PRIDELKA PRI JABLANI (Malus domestica B.) SORTE 'PINOVA'
Gregor Brečko, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM ugotavljali vpliv različnih načinov izrezovanja rodnih nosilcev na kakovost in količino pridelka pri jablani sorte 'Pinova'. V poskusu smo zastavili pet različnih obravnavanj, v katerih smo izrezovali rodne nosilce na čep ali prstan in njune različne kombinacije v zgornjem ali spodnjem delu krošnje. Drevesa smo obrezali v času zimskega mirovanja. Na podlagi rezultatov poskusa smo ugotovili, da različni načini rezi niso vplivali na vegetativno rast dreves. Statistično značilna razlika med obravnavanji je bila zaznana pri količini pridelka, povprečni masi posameznega ploda, deležu krovne barve in številu novih poganjkov. Največja količina pridelka je bila v obravnavanju, kjer smo izvedli rez na prstan (13,94 kg/drevo). Potrdili smo, da izrezovanje rodnih vej na čep ali prstan povzroči rast novih poganjkov, ki umirjeno izraščajo iz mesta izrezovanja. Največ novih poganjkov je bilo v obravnavanju, kjer smo rodne nosilce izrezovali na čep (3,4 novih pog./drevo), najmanj pa v obravnavanju, v katerem smo uporabili rez na prstan (1,75 novih pog./drevo).
Ključne besede: jablana, tip rezi, količina pridelka, kakovost pridelka
Objavljeno v DKUM: 29.07.2014; Ogledov: 2017; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (701,61 KB)

70.
Vpliv gnojila PRP na razprostranjenost korenin v tleh pri jablani na šibki podlagi M9
Iztok Uršič, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih 2010, 2011 in 2012 smo izvedli poskus gnojenja s kalcijevim gnojilom PRP, ki se prišteva med aktivatorje tal. V poskus je bilo vključenih 40 dreves jablan sort 'Zlati delišes', 'Pinova', 'Breaburn', 'Gala', 'Gala' Schniga in 'Jonagold'. Prvo obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s kalcijem), drugo obravnavanje pa gnojenje z aktivatorjem tal PRP v odmerku 400kg/ha zgodaj spomladi, vsa tri leta poskusa. Pri vsaki sorti jablan sta bili izkopani po dve pedološki jami; ena pri kontrolnih drevesih in ena pri drevesih, pognojenih s PRP. V pedološke jame je bila postavljena pedološka mreža, sestavljena iz kvadratnega okvirja z merami 100 cm x 100 cm, v katerem je bila razpeta mreža z merami kvadratkov 10 cm x 10 cm. S pomočjo pedološke mreže smo prešteli korenine različnih debelin (od 0 do 6 mm in večje) ter ugotovili njihovo razporejenost v različnih globinah tal (od 0 do 100 cm). Rezultati so pokazali, da je gnojenje s kalcijevim gnojilom PRP, statistično značilno povečalo skupno število korenin pri sortah 'Pinova', 'Jonagold' in 'Gala', medtem ko pri ostalih sortah ta vpliv ni bil izrazit. Pri sortah 'Braeburn', 'Pinova' in ' Jonagold' je uporaba gnojila PRP povečala število debelejših korenin, glede razraščanja korenin v globino pa vpliva PRP nismo potrdili.
Ključne besede: jablana, razprostranjenost korenin, aktivator tal, kalcijevo gnojilo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 3070; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (980,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici