| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan
Sonja Zidar Urbanija, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Ena od najpomembnejših odločitev sadjarja je pravilna izbira sorte pri zasaditvi novih intenzivnih nasadov jablan. Če je sorta dovolj odporna na bolezni in škodljivce, ima dobre lastnosti rodnosti in je hkrati še privlačna za potrošnika, lahko pričakujemo tudi dobre ekonomske rezultate naše investicije, kar je naš glavni cilj. Za pomoč pri odločanju izbire prave sorte smo razvili večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan. Gre za model, ki temelji na metodologiji DEX, ekspertni oceni in agregiranju ocen posameznih ekspertov z različnih področij v eno oceno. Metoda DEX temelji na diskretnih vrednostih atributov in funkcijah koristnosti v obliki odločitvenih pravil. Skupino ekspertov je sestavljalo 16 strokovnjakov. Ocenjevali smo 13 sort jabolk. Ocenjevanje in vrednotenje smo izvedli v letu 2009 in v letu 2015. V naši raziskavi so predstavljeni rezultati posameznih ocenjevanj. Zanimivi so rezultati obeh ocenjevanj, saj so sorte, ki so bile tedaj še dokaj nove, po petih letih dale relevantnejše rezultate.
Ključne besede: jabolko/sorta/večkriterijski/model/DEX
Objavljeno v DKUM: 11.07.2016; Ogledov: 1385; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

32.
Vpliv čiščenja reduktivnih vonjev z bakrovimi pripravki na ostanke kovin v vinu
Valentina Šnurer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2011–2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poskus pri vinih z reduktivnim vonjem, pri čemer smo določili ostanke bakra v vinu po osnovnem čiščenju in po prečiščenju s Cu-sulfatom. Za izvedbo poskusa smo izbrali 14 vzorcev vina z ugotovljenim reduktivnim vonjem. V prvi fazi poskusa smo za odstranitev vonja najprej poiskali natančen odmerek Cu-sulfata. V nadaljevanju smo teh 14 vzorcev vina prečistili tako, da smo odstranili defektni vonj in dodali še dodatne količine Cu-sulfata. Dodajali smo ga v razredih po 0,2 g/hl. S kemijsko analizo, ki temelji na uporabi atomske absorpcijske spektrofotometrije, smo določili ostanke Cu-ionov v vinu. Pri vinih, katerih smo za osnovno čiščenje uporabili srednje in nizke odmerke (do 0,4 g/hl), mejna vrednost bakra v vinu (1 mg/l) ni bila presežena. Pri dveh vzorcih vina, kjer je bilo treba dodati večje količine Cu-sulfata (0,8 g/hl), pa je ostanek bakra v vinih močno presegel zakonsko določeno mejo (1 mg/l). Pri vinih z nizkimi odmerki bakra za osnovno čiščenje (do 0,2 g/hl) lahko te prekoračimo maksimalno za 0,2 g/hL. Pri višjih odmerkih za osnovno čiščenje (nad 0,2 g/hL) vsako nadaljnje povečevanje količine čistila vodi v previsoke vsebnosti ostanka bakra v vinu.
Ključne besede: vino, reduktivni vonj, Cu-sulfat, kemijska analiza, čiščenje vina
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1291; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (729,26 KB)

33.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA RAST IN RODNOST PETIH SORT JABLAN
Domen Jaunik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letih 2011 in 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus z dvema različnima aktivatorjema tal (PRP SOL v kombinaciji s foliarnim fiziološkim stimulatorjem vitalnih funkcij rastlin PRP EBV ter aktivator tal LITHO KR+). Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Breaburn', 'Gala', 'Pinova', 'Zlati delišes' in 'Jonagold'. Spomladi leta 2011 smo zasnovali poskus v naključnih skupinah s po 60 drevesi posamezne sorte. V posameznem obravnavanem delu smo naključno izbrali po 20 dreves in jih označili z oznako PRP, KON in LIT. Aktivator tal smo dodali tlem zgodaj spomladi v odmerku 300 kg/ha PRP SOL in 300 kg/ha LITHO KR+. Škropljenje s fiziološkim stimulatorjem rastlin PRP EBV je bilo izvedeno 28. 5. 2011 in 23. 7. 2011 v odmerku 2 l/ha kot del obravnavanja PRP. Eden od spremljanih vegetativnih parmaetrov je bil obseg debla. Pri vrednotenju vpliva omenjenih aktivatorjev tal na vegetativni potencial jablan smo ugotovili, da uporabljeni aktivatorji tal niso imeli signifikantnega vpliva na bujnost rasti. Aktivatorji tal in rastlin so imeli statistično značilen vpliv na povečanje količine pridelka pri sortah 'Breaburn', 'Zlati delišes', ''Pinova', 'Jonagold razen pri sorti 'Gala'. Pri razvrščanju plodov v kakovostne razrede na osnovi premera smo ugotovili, da aktivatorji tal statistično značilno povečajo delež plodov I. kakovostnega razreda.
Ključne besede: sadjarstvo, aktivator tal, jablana, 'Breaburn', 'Jonagold', 'Gala', 'Zlati delišes', 'Pinova', kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.06.2016; Ogledov: 1664; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (396,79 KB)

34.
OCENA ALTERNATIV UPRAVLJANJA S TVEGANJEM ZARADI TOČE PRI HRUŠKI
Dušan Licardo, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za oceno tveganja zaradi toče pri hruški je bil uporabljen model drevesa odločanja po predhodnem izračunu modela kalkulacij. Namen diplomske naloge je, predstaviti kako trajni sadovnjak najboljše zaščititi pred točo in neugodnimi vremenskimi razmerami s protitočno mrežo in zavarovanje nasada. Drevo odločanja nam bo prikazalo izračun finančnih rezultatov za posamezne škodne dogodke pri variantah z zavarovanjem, brez zavarovanja in varianto s protitočno mrežo. Eden izmed glavnih ciljev diplomske naloge je ugotoviti, kolikšna je najnižja ocenjena škoda, pri kateri je zavarovanje pridelka, gospodarsko upravičeno.
Ključne besede: Toča, zavarovanje pridelka, drevo odločanja, modelna kalkulacija.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 986; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (830,54 KB)

35.
Vpliv podlage M9 in različnih načinov sajenja na razvoj koreninskega sistema in nadzemnega dela pri jablani sorte 'Gala' in 'Zlati delišes'
Marko Šonaja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega dela smo spomladi leta 2005 ob krčenju nasada v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik izvedli poskus na jablanah sorte 'Gala' in 'Zlati delišes' na podlagi M9, pri katerem smo ugotavljali vpliv podlage in različnih načinov sajenja na maso koreninskega sistema in maso nadzemnega dela jablan. V poskus smo vključili tri obravnavanja v dveh variantah: obravnavanje z gojitveno obliko vitko vreteno (VV), obravnavanje z gojitveno obliko zelo vitko vreteno (ZVV) in obravnavanje z gojitveno obliko izboljšan navpični kordon (K). Medvrstna razdalja je znašala 3,3 m. Poskus v varianti A je vključeval 8 dreves v vsakem obravnavanju, ki so bila posajena klasično v zemljo, v varianti B pa po 3 drevesa, ki so bila posajena v greben, kar pomeni skupaj 11 dreves po obravnavanju. Skupno smo tako spremljali 33 dreves vsake sorte. Izenačena drevesa smo izkopali z bagerjem tako, da smo ohranili koreninski sistem. Masa lesa je bila vrednotena na način, da smo očistili korenine, porezali rodne nosilce, jih stehtali in z motorno žago odrezali korenine tik nad koreninskim vratom. Nato smo stehtali maso očiščenega koreninskega sistema in debla s prevodnikom. Iz rezultatov meritev smo izračunali maso dreves (MD). Podatke o masi nadzemnega dela svežega lesa (MND) in masi podzemnega dela svežega lesa (MPD), pridobljene v fazi mirovanja smo po posamezni sorti dopolnili s podatki o pridelku, za katere smo po obravnavanjih izračunali indekse alternativne rodnosti. Podatki kažejo, da se s povečanjem gostote sajenja MPD, MND in MD znižuje. Podatki glede različnih načinov sajenja pa kažejo, da sajenje na greben vpliva na slabšo vegetativno rast in razvoj nadzemnega dela neodvisno od sorte. Z zmanjševanjem gostote sajenja se povprečni skupni pridelek na drevo povečuje pri obeh sortah. V nasprotju s sorto 'Gala' je pri sorti 'Zlati delišes' indeks alternance pri obravnavanjih (ZVV) in (K) večji od 50 %, kar kaže na izraženo izmenično rodnost v omenjenih obravnavanjih.
Ključne besede: vegetativna podlaga 'M9', jablana, korenina, 'Gala', 'Zlati delišes'
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1588; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (951,60 KB)

36.
VPLIV RAZLIČNIH FOLIARNIH IN TALNIH GNOJIL NA VEGETATIVNO RAST TER PRIDELEK PRI JABLANI SORTE 'ZLATI DELIŠES' V LETU 2003
Boštjan Rožič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v pet let starem nasadu jablan sorte 'Zlati delišes' ugotavljali vpliv različnih foliarnih in talnih gnojil na vegetativni potencial in pridelek. V poskus je bilo vključenih osemdeset dreves. Poskus je zajemal štiri obravnavanja: 1. foliarno gnojenje (40 % Zn, 11 % N, 35 % N, 10 % N, 8,4 % CaO, 17,5 % MgO, 310 g/l P2O5, 40 g/l CaO, 30 % CaO, 1 % B, 3 % MgO, 0,5 % B, 1 % Cu, 2 % Fe, 4 % Mn, 0,5 % Mo, 3 % Zn, 15 % P2O5, 20 % K2O, 0,1 % B, 0,1 % Mn, 0,01 % Mo); 2. foliarno + talno gnojenje (foliarno gnojenje kot v obravnavanju 1 + talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2)); 3. talno gnojenje s pripravkom Kristalon (20-8-8+2) in 4. kontrola (standardno gnojeno s 300 kg KAN-a na hektar). Osnovno gnojenje je bilo pri vseh obravnavanjih enako (300 kg KAN-a (27 % N)). Ugotovili smo, da je foliarno gnojenje pozitivno povečalo trdoto mesa plodov. S samim poskusom v ekoloških pogojih, specifičnih za leto 2003, nismo potrdili vpliva načina gnojenja na vegetativno rast.
Ključne besede: Jablana, Zlati delišes, foliarno gnojenje, talno gnojenje
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1235; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (713,70 KB)

37.
Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)
Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 1518; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (771,48 KB)

38.
UČINEK FUNGICIDOV NA RAZVOJ SKLADIŠČNIH BOLEZNI JABOLK
Ema Zagorc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2000 smo v nasadu Sadjarstva Blanca v Loki pri Zidanem Mostu izvedli poskus na jablani sorte 'Zlati delišes'. Ugotavljali smo učinek fungicidov na razvoj skladiščnih bolezni. Enaindvajset dni pred obiranjem smo v nasadu izvedli škropljenje z naslednjimi aktivnimi snovmi ciprodinil, kaptan in krezoksim-metil. Sedem dni pred obiranjem pa z aktivnimi snovmi: ciprodinil, kaptan, krezoksim-metil, dikofluinad in tiram. Aktivne snovi najdemo v pripravkih pod komercialnimi imeni Chorus 75 WG, Captan M 45, Stroby WG, Euparen in Thiram 80 WG. Ugotavljali smo vpliv uporabljenih fungicidov in terminov tretiranja na razvoj skladiščnega škrlupa, grenke gnilobe in monilije. Pridelek jabolk smo skladiščili v kontrolirani atmosferi (vsebnost O2: 1,3-1,5%, CO2:1,5 - 1,7%, temperatura 1,5 °C) do 27. 3. 2001. Takrat smo opravili ocena zdravstvenega stanja plodov. Delež okuženih plodov v primeru tretiranja sedem dni pred obiranjem je znašal od 1,48 % do 2,97 %, pri tretiranju enaindvajset dni pred obiranjem pa od 2,04 % do 3,3 %. Rezultati poskusa so pokazali, da vrsta fitofarmacevtskega sredstva in čas njihove uporabe nista imela signifikantnega vpliva na zdravstveno stanje pridelka po izskladiščenju.
Ključne besede: jabolka, Zlati delišes, skladiščne bolezni, fitofarmacevtska sredstva
Objavljeno v DKUM: 15.04.2016; Ogledov: 1222; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

39.
KEMIČNO REDČENJE PLODIČEV JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'SUMMERRED' V EKOLOŠKI PRIDELAVI
Monika Brvar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusnem nasadu Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici smo v letu 2008 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov jablane sorte 'Summerred', cepljene na podlago M9. S poskusom smo proučili učinke uporabljenih sredstev za namen redčenja plodičev jablane v ekološki pridelavi. Poskus smo zasnovali po metodi 7 naključnih blokov s 13 obravnavanji: 1. neredčena drevesa (kontrola), 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. 1% NaCl, 4. 1.5% NaCl, 5. 1% CH3COOH, 6. 3% CH3COOH, 7. 3% CaSx, 8. 1% ogrščično olje, 9. 3% ogrščično olje, 10. 3% sončnično olje, 11. 3% sojino olje, 12. 5% dekstrin, 13. emulgator 100 + OCA 30. Sredstva za redčenje so bila z nahrbtno ročno škropilnico aplicirana v fenološki fazi vrh cvetenja. Najmočnejše redčenje smo izzvali z aplikacijo 3% ogrščičnega olja, ki je zmanjšalo končni rodni nastavek na nivo ročno redčenih dreves. Žal je to tretiranje povzročilo dokaj močno rjavost kožice plodov. Statistično značilno redčenje je bilo povzročeno tudi z aplikacijo 1.5% NaCl in 3% sojinega olja, vendar z manjšim vplivom na rjavost plodov.
Ključne besede: jablana, Summerred, kemično redčenje, ekološka pridelava
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 2280; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

40.
Expression of disease symptoms on different apple cultivars infected with apple proliferation phytoplasma
Mario Lešnik, Maja Ravnikar, Jernej Brzin, Nataša Mehle, Nataša Petrovič, Stanislav Tojnko, Mojca Lešnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: An expression of Apple proliferation (AP) symptoms in the infected young apple trees of 7 cultivars was studied. Two types of symptoms were observed in infected trees; AP specific (changes in size and number of leaf stipules and witches-broom formation) and non-specific symptoms (changes in leaf size, shape and colour, formation of rosettes and stunting of shoots). The percentage of infected trees that expressed one or more AP-specific symptoms was 18.9-75.5 % in one-year old trees, 39,4-87 % in two-year, and 44,8-89,7 % in three-year old trees. The expression of non-specific symptoms was similar (43,2-65,3 % in one-year, 57,6-85,2 % in two-year and 62,1-87,5 % in three year old trees).
Ključne besede: apple proliferation phytoplasma, apple, disease symptom expression
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1445; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 1.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici